Razstava Si spet jokala, ljuba moja? Sem. In še vedno jočem. Večno bom jokala, bo v mariborski Umetnosti galeriji na ogled do 31. oktobra. Marko Jakše je samosvoj umetnik, ki ga ni mogoče kar tako umestiti v določen trend, ga opredalčkati. Gre za kiparja, slikarja, konstruktorja, ki snuje slike kot arhitekturne tvorbe, zgrajene iz poteze in oblikovane z barvo. Zlagoma in postopoma. Je pesnik, ki spravlja verze v podobe, je pisatelj, ki sloji zgodbe, kot bi se dogajale v eni gesti, kot bi se življenje odvilo pred našimi očmi v enem zamahu. Hipno in bliskovito," so med drugim zapisali v galeriji.
Smisel za nadrealistične podobe je tokrat povezal z deželo Aboriginov, staroselcev, ki s slikanjem pripovedujejo svoje zgodbe, je celina, ki je sestavljena iz teh zgodb. Čemur mi pravimo umetnost, rečejo Aborigini življenje, ravno zato pa je njihova povezanost z naravo tako pristna in neposredna. Človek je tako del narave, tako kot rastlinje, živali, zemlja, voda, zrak, ogenj in kamen. Prav to misel občutimo tudi na Jekšetovih slikah, ki so pripoved življenja, polne simbolnih pomenov, sprejemanja zunanjega in dojemanja notranjega.
Razstava je nastala v sodelovanju Znanstvenoraziskovalnega združenja za umetnost, kulturno izobraževalne programe in tehnologijo EPeKa in Umetnostne galerije Maribor.
Marko Jakše, leta 1959 rojeni Ljubljančan, sam zase pravi, da je leta 1987 kot samouk zaključil ALU v Ljubljani. Odtlej živi kot svobodni umetnik, njegova dela pa so bila na ogled na vrsti samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.