Odločitev žirije, da nagrado podeli prav Frlicu, je bila soglasna, je pred odprtjem razstave, ki jo že 12 let v ljubljanski Mestni hiši pripravlja Zavod za kiparstvo, dejal selektor Jure Mikuž. "Delo v najbolj žlahtnem smislu združuje lastnosti kiparske tradicije in sodobnih ustvarjalnih hotenj. Avtor je izbral plemenit material, ki ga je z veščim umetniškim prijemom 'oživil'. Neživi materiji je vdahnil občutje dihanja, trepetanja in napetosti," piše v obrazložitvi žirije.

Frlic se igra z materiali in oblikami
Frlic pri upodabljanju ni posnemal človeške ali živalske postave, ampak je domislil abstraktni koncept, univerzalno, telesno-netelesno obliko. "Ta kot znak oziroma simbol dosti prepričljiveje izraža vitalno energijo kot bi jo realistični posnetek telesa ali telesnega dela. Postopek trdnega klesanja in nežnega glajenja sta v ubranem sozvočju: minljivo je postalo večno, živo tkivo je okamenelo, kamen je oživel," so presodili žiranti.

Pri ustvarjanju Frlica zanima, kako se skozi kiparski medij kaže mesnatost, nagnjen pa je k eksperimentiranju z materiali in oblikami. Zanimajo ga predvsem organske forme. Delo Mišična masa XIII je narejeno iz oranžnega kamna alkasina, ki izhaja iz Bosne.

V sklopu razstave so podelili še tri odkupne nagrade. Nagrado podjetja Trimo je prejel Janez Boljka za delo Glasbenik, nagrado KD Holdinga Boštjan Kavčič za skulpturo Organizem VIII, nagrado Petrola pa Janez Mišo Knez za delo Sleep.

Žirijo Slovenske kiparske razstave so sestavljali selektor razstave Mikuž (predsednik), predstavnik Mestne občine Ljubljana podžupan Janez Koželj in lanski nagrajenec Darko Golija. Na razpis se je prijavilo 68 avtorskih skupin, žirija pa jih je za razstavo izbrala 49, ki bodo v zgodovinskem atriju Mestne hiše na ogled do 23. septembra.

Kaj se dogaja s figuro?
Mikuž se je letos v vlogi selektorja preizkusil prvič. "Z organizatorji razstave smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja s figuro v slovenskem kiparstvu, ker se vse več slovenskih ustvarjalcev ukvarja z njeno dematerializacijo. Zanimalo nas je, kako se kiparji odzivajo na figuro v vseh njenih oblikah, od človeške podobe vse do abstraktnih oblik," je pojasnil Mikuž.

Ob razstavi sta izšla še barvni katalog z reprodukcijami razstavljenih del in monografija Sarivala Sosiča o kiparju Dragu Vitu Rozmanu. Sosič je skušal v monografiji zajeti celotno Rozmanovo ustvarjalnost. "Knjiga zajema celovit strokoven pregled Rozmanovega dela in ustreza merilom umetnostnozgodovinske stroke," je povedal Sosič.