Skulpture - tolkala so nastajale v procesu iskanja novih zvočnih polj. Glasbeniki in kiparji so eksperimentirali; veliko časa so preživeli v kamnolomih in iskali zvok kamna ter gline. Foto: Društvo slovenskih skladateljev
Skulpture - tolkala so nastajale v procesu iskanja novih zvočnih polj. Glasbeniki in kiparji so eksperimentirali; veliko časa so preživeli v kamnolomih in iskali zvok kamna ter gline. Foto: Društvo slovenskih skladateljev
Zveneče skulpture so inovativne: uporabljajo sinergijski način podajanja glasbene in kiparske umetnosti. Foto: Društvo slovenskih skladateljev
Zamisel za projekt se je oblikovala več let in naposled so umetniki le združili moči. Foto: Društvo slovenskih skladateljev

Ob odprtju razstave je minister za kulturo Tone Peršak dejal, da je ministrstvo pravi prostor za razstavo, ki išče nove smeri. Kot je pojasnil, si tudi na ministrstvu prizadevajo za iskanje poti naprej, "in to ne v izumljanju novih predpisov, temveč v podpiranju novih oblik oziroma vrst umetnosti".

V kratkem nagovoru je spomnil na teorijo nemškega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, v kateri je kategoriziral umetnosti. Tako je kiparstvo uvrstil na drugo mesto, glasbo na šesto, interaktiven projekt pa bi po Peršakovem mnenju umestil v obdobje konca klasičnih umetnosti, za katerega je značilno iskanje interaktivnosti in sinergij.

Razstava obsega 19 kiparskih umetnih iz kamna in gline. Nastale so kot del koncertnega projekta skladatelja Pavla Mihelčiča, poimenovanega Zeleno polje, rdeča prst, ki je bil izveden v okviru lanskega Festivala Ljubljana. Alenka Vidrgar, Dragica Čadež Lapajne in Boštjan Lapajne so izdelali posebna tolkala iz kamnov in pečene gline, Mihelčičevo skladbo Kamen in voda pa sta na teh glasbili izvedla Franc Krevh in Matevž Bajde.

Začudeni delavci v kamnolomu
Krevh, ki je ob odprtju razstave z Bajdetom na zvenečih skulpturah izvedel prvi stavek skladbe, je povedal, da se je ideja za projekt že vrsto let porajala tako Mihelčiču kot drugim umetnikom, ki so naposled združili moči.

Delo je opisal kot nepozabno in zanimivo izkušnjo raziskovanja kamnoloma, "kjer so se delavci čudili, zakaj tolčejo po kamnih". Kot je pojasnil, so na ta način iskali nove zvoke in preizkušali, kako in zakaj določen kamen zveni kot zveni. Na takšnih interaktivnih razstavah želijo tudi javnosti predstaviti, da je kamen živa stvar s posebnim zvokom, je pojasnil.

Glasbenike je na ogled v kamnolome vodila kiparka Alenka Vidrgar. Kot je povedala, so se odločili za lipiški apnenec, ki ima zelo dobro zvočno kakovost. Tako so vse zvočne skulpture, med katerima so tudi uglašeni instrumenti - litofon in zvonovi, izdelane iz tega kamna.

Pred tokratno razstavo na ministrstvu so projekt med drugim predstavili že v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, v Bežigrajski galeriji 2, v Slovenski filharmoniji in na Društvu slovenskih skladateljev. Še ta mesec pa bo predstavljen v okviru razstave in delavnic Alenke Vidrgar v botaničnem vrtu v Ljubljani ter junija v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki.

Oglejte si napovedni video za razstavo.