Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2500 let po tem, ko je Sofoklej iz mita o Tebanski kraljevi družini izluščil tragedijo o Antigoni in v njej soočil črko zakona in posameznikov etični imperativ, smo dobili kar dve filmski adaptaciji te arhetipske zgodbe.
Ena od nalog umetnosti je, da pred pozabo rešuje skrito zgodovino, da prelomne trenutke oživlja brez zapadanja v poenostavitve ali hagiografije. Andrej Končalovski je Drage tovariše posnel v črno-beli tehniki, a z ogromno občutka za vmesna, siva območja.
Biolog, ekolog, kolumnist in pisatelj Boris Kolar je bil leta 2009 z romanom Iqball hotel nominiran za nagrado kresnik, potem pa si je vzel dolg izdajateljski odmor.
"Pravi zaklad so prijatelji, ki smo jih našli po poti." Človek ne pričakuje, da ga bo ta zlizani kliše presunil kot globoka življenjska resnica – še manj pa, da se bo brez vsake ironije pojavil v filmu obešenjaškega nihilista Quentina Dupieuxa.
Za roman nizozemskega pisatelja Jamala Ouariachija Lakota velja paradigma, ki jo je v eni izmed kolumn v devetdesetih letih zapisala Nataša Velikonja: “Vsako pisanje je kulturni dogodek ali slutnja določene senzibilitete.”
Spletne vplivneže, t. i. influencerje, javnost rada obravnava kot plehke karikature, kot utelešenje banalnih in ekscesnih užitkov kapitalizma.
Primerno naslovu, ki ga je svoji deseti pesniški zbirki poiskal Andrej Brvar, s Fusnotami v dobivamo branje knjigo kratkih prozno-pesniških zapisov, okruškov, fragmentov … skratka, pod pregovorno črto zapisanih opomb.
Mads Mikkelsen, ki si ga Hollywood rad sposodi za vloge uglajenih negativcev, se vrača pod režijsko taktirko Thomasa Vinterberga; njuno zadnje sodelovanje nam je prineslo za oskarja nominirani Lov. Nažgani je manj temačen, a vseeno ganljivo iskren film.
Nemški režiser Christian Petzold, ki ga ljubitelji Liffa že dobro poznajo - festival je predlani gostil njegovo retrospektivo - v svojem novem filmu raziskuje mit vodne nimfe, undine, in ga preplete z mitologijo Berlina.
Prozni kolaž v mešani tehniki Emanueleja Trevija ima naslov Nekaj zapisanega.
Ameriški pisatelj Jack London, ki ga po krivici danes marsikdo pozna le po Belem očnjaku, je bil v svojem burnem življenju med drugim zlatokop, vojni dopisnik, mornar in popotnik, v pisanju pa goreč zagovornik radikalnega socializma.
Franjo Frančič, eden najbolj kritičnih piscev svoje generacije pri nas, se lahko pohvali z več kot petdesetimi knjigami proze, poezije in dramatike.
Plodoviti francoski režiser François Ozon posname približno en film na leto – tempo, kakršnega smo do nedavnega povezovali samo z Woodyjem Allenom. V nasprotju z Allenovimi romantičnimi dramami sta zaljubljenca v Poletju 85 približno iste starosti.
V času, ko sta naglica in storilnost bolj cenjeni kot znanje in razgledanost in vse bolj velja prepričanje, da je branje nekaj nekoristno zamudnega, češ saj je vse, kar človek potrebuje, na internetu, je profesor Miha Kovač trdno prepriča o nasprotnem.
Knjigo Alme Karlin Daljna ženska bi bilo žanrsko mogoče imeti za spominsko prozo, v njej pa je tudi kar nekaj prvin kriminalke in odlomkov, v katerih pisateljica prodira v človekovo duševnost.
Pred petimi leti smo bili v pesniški zbirki Maje Vidmar Minute prednosti priča razpadu subjekta. Ta je razpadel na različne glasove, a prav z razpadom se je šele lahko na novo vzpostavil ter se na novo soočil s svetom in s samim seboj.
V odštevanju do začetka festivala Liffe začenjamo z recenzijami nekaterih najbolj nestrpno pričakovanih filmov letošnjega programa. Prva je na vrsti Asistentka, eden od prvih celovečercev, ki se izrecno ukvarjajo z vprašanji "dobe MeToo".
Vsaka generacija se na novo izumlja, vsaka prinaša nove odtenke, če že ne tudi prelomov v družbenih praksah. In spolne so, poleg nakupovalnih, ene najboljših kazalnikov sprememb.
Delo Tržaška branja univerzitetne profesorice in literarne zgodovinarke Marije Pirjevec prinaša zajeten nabor osemnajstih zbranih študij in esejev.
Značilen priročnik za pisanje romanov zelo verjetno vsebuje tudi poglavje z naslovom Kako začeti roman, skratka, kakšen naj bo uvodni stavek, odstavek, da bo zgrabil bralko in bralca ter da ju ne bo izpustil do zadnje pike v knjigi.
Neveljaven email naslov
