Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Franjo Frančič, diplomant Fakultete za socialno delo in poklicni galvanizer, je avtor številnih proznih del za odrasle in mladino, v nekoliko manjši meri pa tudi pesnik, dramatik in pisec pravljic za otroke ter prejemnik več kot petdesetih nagrad.
Ivan Antić je bil rojen leta 1981 v srbskem mestu Jagodina. Na Filološki fakulteti v Beogradu je diplomiral iz književnosti.
Leta 2015 je film V žarišču, ki je postal oskarjevski zmagovalec, pred gledalce postavil drzno tezo, da je statistično gledano kar šest odstotkov vseh katoliških duhovnikov vpletenih v spolne zlorabe otrok.
Danes 84-letna fotografinja Letizia Battaglia je odraščala v konservativnem sicilijanskem okolju, se rosno mlada poročila in pobegnila od staršev ter se sama sčasoma znašla v podobnih življenjskih okvirih.
Jaka Košir je pesniški samohodec in očitno ljubitelj klasičnih literarnih oblik. To je izrazito tudi v novi zbirki Oaza duše, v kateri je objavljenih okoli sto strogo oblikovanih pesmi v obliki blizu angleškega soneta.
Dr. Alenka Koron, zaposlena kot raziskovalka in bibliotekarka na ZRC SAZU, se ukvarja s teorijo pripovedi, literarno teorijo in metodologijo literarne vede, teorijo avtobiografije, teorijo diskurza in novejšim slovenskim in tujim pripovedništvom.
Leta 1972 v Badajozu rojeni španski pisatelj Jesús Carrasco je bil sprva zaposlen v oglaševalskem podjetju in se je dokaj pozno odločil za pisateljevanje.
Veroniko Simoniti poznamo kot avtorico dveh knjig kratkih zgodb Zasukane štorije in Hudičev jezik, leta 2014 je objavila roman Kameno seme, ki je bil med deseterico finalistov za nagrado kresnik za najboljši roman.
Dežela zombijev, ki je leta 2009 z duhovito gobezdavim in izrazito neposrednim pristopom osvežila dolgo listo zombijevske filmske zgodovine, po točno desetih letih ponovno vabi gledalce na malce dobre strelske zabave po opustelih ulicah nekdanjih ZDA.
Marca 1945 se glavnina nemške vojske z Balkana umika proti severu in pri tem naleti na skupino partizanov, ki se pred divizijo v dolinah zateče na Menino planino, ter jih obkoli.
Če je vse, kar še pričakujete od novega filma Woodyja Allena, razglednica New Yorka in neprimerna zatreskanost turobnega intelektualca v vsaj pol mlajše dekle, bo Deževen dan v New Yorku odkljukal oba predalčka. Sicer boste pa razočarani.
Najnovejša pesniška zbirka avtorice, ki je poleg šestih pesniških zbirk izdala tri romane in sedem filozofskih knjig, je posvečena spominu na Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana.
Glavno prizorišče dela Slavka Pregla in Leona Pogelška Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je Ljubljana v osemdesetih letih preteklega stoletja.
Če ne že prej, se je s prvo svetovno vojno nepreklicno končal čas ozemeljskih kupčij in utrjevanja oblasti tudi brez orožja – z ženitovanjskimi kombinacijami.
Raziskovalni dokumentarec Pritisk, ki ga predvajajo v Art kino mreži Slovenije, odpira pomembno problematiko svetovnih stanovanjskih kriz in mehanizmov, ki delujejo v ozadju.
Paul Théraneau je dolgoletni župan mesta Lyon, utrujen od večnega ukvarjanja s takšnimi in drugačnimi projekti, naveličan svoje omledne socialistične stranke in brez idej.
Zbirka kratkih zgodb Franja Frančiča z naslovom Vzemi me k sebi že z naslovom vabi na vsaj dveh ravneh: da se knjiga vzame v branje in, kar je nemara pomembneje, da se vzame k sebi sam pisatelj, čigar slika je na naslovnici.
Ko se je že zdelo, da so teme o drugi svetovni vojni, nacizmu in Hitlerju raziskane do najmanjših podrobnosti in z vseh možnih vidikov, je v Nemčiji pred štirimi leti izšla knjiga Normana Ohlerja Popolna omama, droge v tretjem rajhu.
Luan Starova je makedonski pisatelj albanskega rodu, rojen leta 1941 v Albaniji, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v Skopje in tam diplomiral iz francoskega jezika in književnosti.
Glede na to, kako zelo se skuša Joker distancirati od svojih stripovskih korenin – to je RESEN film, še niste slišali? – je rahlo ironično, da ga s stripovskimi filmi povezuje nekaj ključnega: že vnaprej razgreta čustva oboževalcev (in nasprotnikov).
Neveljaven email naslov
