Dolgoletni založnik je ob tem opozoril na krizo slovenskega založništva in izrazil skrb, da bo slovenščina kmalu postala nižji pogovorni jezik.

"Slovensko založništvo je v latentni krizi," meni nagrajenec. Opozarja, da se slovenske založbe bojujejo s pomanjkanjem sredstev in kupcev, zvestih bralcev je premalo. Kot enega od razlogov za velik padec bralne pismenosti slovenske družbe, ki ga dokazuje tudi raziskava Knjiga in bralci 7 avtorjev Andreja Blatnika, Jake Gerčarja, Mihe Kovača in Sama Ruglja, in nižjo vrednost knjižnega trga vidi v povečanju branja angleških romanov.

Zaveza slovenskim ustvarjalcem
Založba Miš, ki jo je ustanovil kot družinsko podjetje, po mnenju komisije za Schwentnerjevo nagrado, presega golo založniško dejavnost in združuje kakovost, inovativnost in skrb za slovenske avtorje. Založba avtorske pravice izvirnih slovenskih del trži tudi na tujih trgih in tako prispeva k mednarodni prepoznavnosti slovenske književnosti, še beremo v utemeljitvi.

Kot dobro odločitev založbe komisija prepozna tudi izdajo otroških in mladinskih literarnih del. Skoraj polovico teh podpisujejo slovenski avtorji, kar dokazuje, da je prejemnik nagrade zavezan slovenski literaturi in slovenskim ustvarjalcem.

Z inovativnim mišljenjem in visokimi založniškimi standardi, ki se osredinjajo na literarne vrednote in slovensko kulturno dediščino, je postal "pomemben steber založniške dejavnosti, ki bogati kulturni prostor in je eden ključnih akterjev v slovenski založniški krajini".

V utemeljitvi še piše, da Miš kot predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev deluje v korist založnikov, knjigotržcev ter bralcev. Med njegovim vodenjem so spodbudili več pomembnih sprememb, kot so znižan DDV na knjige, vavčerji za knjige med pandemijo ter ugodne spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Schwentnerjeva nagrada je najvišje priznanje, ki ga Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije podeljuje prejemniku za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva.

Sejem tudi uradno odprt
Nagrado so podelili na odprtju 40. Slovenskega knjižnega sejma, katerega država v fokusu je letos Hrvaška. Z nagovorom ga je uvedla predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki je knjižni sejem označila kot priložnost raziskovanja zakladov človeške civilizacije. Hrvaška ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek je izrazila veselje ob sodelovanju na knjižnem sejmu.

Program Hrvaške književne pokrajine so posvetili bogati raznolikosti sodobnih hrvaških kulturnih prostorov. Meni, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje kulturne raznolikosti in jezikov z manjšim številom govorcev.

Sorodna novica "Knjigo moraš imeti rad": slovesno odprtje 40. Slovenskega knjižnega sejma

Do nedelje obdani s knjigami
Sejem za obiskovalce vrata odpira danes. Odprt bo vsak dan med 9. in 20. uro, v nedeljo do 18. ure. Na njem se predstavlja 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav. Na sejmu, ki je za obiskovalce brezplačen, se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Na letošnjem sejmu, ki se razprostira na 5000 kvadratnih metrih, po napovedih direktorja knjižnega sejma Vladimirja Kukavice pričakujejo 60.000 obiskovalcev.

Letošnje geslo sejma je Knjigo moraš imeti rad, ki jemlje navdih v pesmi Ivana Minattija. Pesnika se bodo spomnili ob 100. obletnici rojstva, zlasti v sklopu mesta v gosteh, ki bodo Slovenske Konjice, Minattijev rojstni kraj.