Sejem bo za obiskovalce odprt od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra, vsak dan med 9. in 20. uro, v nedeljo pa do 18. ure.

Slovesno odprtje 40. Slovenskega knjižnega sejma

Prenos odprtja
25. 11. ob 18.00
na TV Slovenija 2

Hrvaška v fokusu in Slovenske Konjice v gosteh
Država v fokusu na letošnjem jubilejnem sejmu bo Hrvaška, tako da se bo poleg Urške Klakočar Zupančič slavnostnega odprtja udeležila tudi hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek. Letošnje mesto v gosteh bodo Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika in prevajalca Ivana Minattija (1924–2012), po čigar pesmi Nekoga moraš imeti rad je nastala parafraza Knjigo moraš imeti rad, ki je geslo tokratnega sejma. Ob odprtju bodo podelili še Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.

RTV Slovenija in 40. SKS

RTV Slovenija bo tudi na 40. SKS-ju soustvarjal spremljevalni program. Prvi, Val 202 in Program Ars bodo 27. in 28. novembra pripravili več pogovorov.

Vse do konca SKS-ja bodo na TV Slovenija vsak dan pripravili posebno oddajo, vezano na sejem. Med tednom jo bodo predvajali znotraj Kulture po Odmevih, v soboto in nedeljo pa si ju bo mogoče ogledali kot samostojni oddaji.

Prav tako 27. novembra bodo na sejmu predstavili dokumentarno oddajo o 40 knjižnih sejmih, ki jo pripravlja Meta Česnik, dan pozneje bo oddaja na ogled tudi na TV Slovenija 1. Več informacij o RTV SLO in 40. SKS-ju najdete tukaj.

Začenja se 40. Slovenski knjižni sejem

110 razstavljavcev in gostje iz petih držav
40. SKS, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo na 5000 kvadratnih mestih ponudil več kot 280 dogodkov, kot so razstave, podelitve nagrad, predstavitve knjig in pogovori z avtorji. Na štirih odrih in petih prizoriščih se bo predstavilo 110 razstavljavcev, med njimi večje slovenske založbe in gostje iz petih držav, vključno z avtorjem kriminalk Chrisom Carterjem, fotografom Klavdijem Slubanom iz Pariza in pisateljico za mladino Louie Stowel.

Glavno sejemsko dogajanje bo tudi tokrat na štirih odrih (Glavni in Pisateljski oder, Oder mladih in Pogovorna postaja) ter na petih prizoriščih (Založniška akademija, Stripovski kotiček, prizorišča Fotocone, razstave ilustracij in razstave 50:50). Slovenski matici so ob 160-letnici obstoja namenili poseben razstavni prostor. Med sejemskimi dogodki, ki v središče postavljajo najrazličnejše oblike ustvarjalnosti, kulture in knjige, izpostavljajo še tiste, ki se posvečajo avtorskim pravicam in raziskavi bralne pismenosti v slovenski družbi.

Plakat jubilejnega Slovenskega knjižnega sejma s podobo Ivana Minattija. Letos bo sicer že 40. izvedba sejma, čeprav je prvo doživel pred 52 leti prav tako na Gospodarskem razstavišču, ki zadnja leta gosti ta najpomembnejši knjižni dogodek v Sloveniji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Plakat jubilejnega Slovenskega knjižnega sejma s podobo Ivana Minattija. Letos bo sicer že 40. izvedba sejma, čeprav je prvo doživel pred 52 leti prav tako na Gospodarskem razstavišču, ki zadnja leta gosti ta najpomembnejši knjižni dogodek v Sloveniji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kopica nagrad, ki jih podelijo v okviru sejma
V času sejma bodo poleg Schwentnerjeve podelili še nekaj drugih nagrad, med drugim prevajalsko nagrado Radojke Vrančič (prejme jo Maja Kovač), nagrado najlepše oblikovana knjiga (nagrada gre monografiji Žarka Vrezca 70 80 90 00 10 20), nagrado najboljša poslovna knjiga, nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb in več zlatih hrušk, namenjenih kakovostnim knjigam za otroke in mladino (eno od zlatih hrušk prejme tudi knjiga MMC-jevega sodelavca Slavka Jeriča).

Sorodna novica Tina Perić: Ćrtice

Najboljši prvenec je roman Ćrtice
S sejma so danes sporočili še, da za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljujeta Društvo slovenskih pisateljev in Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije, letos prejme Tina Perić za roman Ćrtice (založba Goga). Delo govori o odraščanju v Sloveniji, od časa razpadanja nekdanje skupne države in izbruhu vojne v začetku 90. let preteklega stoletja pa do osamosvojitve Slovenije in izbrisa 25.671 ljudi iz evidenc stalnega prebivalstva.

Žirija v sestavi Suzane Tratnik, Vide Mokrin Pauer in Andreje Zabret je v utemeljitvi med drugim zapisala: "Izjemna literarna kakovost in človeška toplina romana Ćrtice zagotavljata, da bo knjiga ostala nepozabna tako za literarne sladokusce kot za tiste, ki jo bodo brali kot pričevanje o življenju med preteklostjo in sedanjostjo v Sloveniji in ... Ta roman ima moč, da lahko postane kultna umetnina za bralce s področja celotne bivše Juge in širše."

V živo