Šest let vojne, en dan osvoboditve: Kaj časopisne naslovnice izpred 80 let povejo o duhu časa?

Obdobje 1939–1945, kot se je ohranilo na časopisnih naslovnicah

Vzpon, nasilje ter pred okroglimi 80 leti tudi zlom nacizma in fašizma so v realnem času dokumentirali časopisi. Tisk, ki je spremljal drsenje sveta v drugo svetovno vojno, njen izbruh, divjanje in konec, je eden od materialnih ostankov tistega časa.

Ti artefakti so zbrani na razstavi Šest let vojne, en dan osvoboditve, ki je od danes naprej na ogled v Prvem preddverju Cankarjevega doma.

Skupno je izpostavljenih okoli 70 časopisov, ki jih je Žerdin z nekaj sreče, kot je povedal za Delo, nabral na bolšjih sejmih, pri ljudeh, ki so pospravljali podstrešja, v starinarnicah, zlasti v Trubarjevem antikvariatu s pomočjo znane antikvarke Stanke Golob. Foto: Jože Suhadolnik

Star časopis je predmet, ki spada v kanto za reciklažo, na odpad. A časopis beleži čas, zgodovino. Hkrati je zapis in materialni ostanek zgodovine. Osnutek zgodovine je zgodovinski predmet. Kot situla, amfora, bolnišnični rekvizit v bolnici Franji ali zaklad. Odpad je lahko zaklad.
Ali Žerdin

Razstavo starih časopisov, natisnjenih v dobi, ko je svet drsel v vojno, ko se je ta začela, se razdivjala ter končala z osvoboditvijo Evrope in kapitulacijo Japonske, bo pospremila serija pogovorov z zgodovinarji. Razstavo je zasnoval novinar, urednik in kustos Muzeja tiska Ali Žerdin.

Muzej tiska je po bolšjih sejmih, antikvariatih, kleteh in podstrešjih dve desetletji zbiral stare časopisne izvode, ki pripovedujejo o najbrutalnejšem obdobju človeške zgodovine. V ožji izbor nove razstave je uvrščenih šestdeset časopisnih naslovnic. Nekateri časopisi so izhajali v ilegali, nekateri pa v velikih nakladah v predelih sveta, kjer vojna ni divjala. Razstavljeni časopisi so bili natisnjeni v Sloveniji, Franciji, ZDA, Srbiji, Italiji, Nemčiji, Sovjetski zvezi, na Norveškem …

Predstavljeni slovenski tisk kaže, da so imeli različni slovenski časopisi različno stališče do nacistične Nemčije in okupacije. Foto: Jože Suhadolnik

Bolj se časi spreminjajo ...
Časopisne vsebine nikakor niso enoznačne. Nekateri časopisi so opevali Hitlerja, nekateri Stalina. Nekateri časopisni izvodi, natisnjeni ob okupaciji jugoslovanske monarhije, vzbujajo nelagodje. Hkrati pa detajli, natisnjeni pred več kot osemdesetimi leti, neprijetno spominjajo na sodobni čas.

Čeprav naslov razstave obeta časovno zamejitev, so bili prvi razstavljeni časopisni izvodi natisnjeni že leta 1938 ter poročajo o nasilni priključitvi Avstrije Nemčiji in nacistični zasedbi čeških Sudetov. V zbirki Muzeja tiska je nekaj izvodov slovenskega tiska iz avgusta 1939, ko je Hitler Poljski postavil več ultimatov. Med posebej redkimi razstavljenimi izvodi je časopis Enakopravnost, ki ga je tiskala slovenska skupnost v Clevelandu in piše o Hitlerjevi smrti.

6. maja se bo Žerdin v Kosovelovi dvorani pogovarjal z akademikom Jožetom Pirjevcem, avtorjem monumentalnih knjig Partizani (2020) in Tito in tovariši (2011). Predvajali bodo tudi intervju s Friderikom Hrastom, zadnjim še živim partizanskim tiskarjem.

13. maja bo tržaški filozof in publicist Jernej Šček gostil italijanskega zgodovinarja in profesorja na pariški univerzi Science Po, Maria Del Pera. Del Pero je izvedenec za zgodovino sveta in ZDA.

Na sklepnem večeru 20. maja bosta gostovala Mateja Ratej, publicistka in avtorica knjige Svastika na pokopališkem zidu (2021), ki govori o vzniku hitlerizma na Štajerskem, ter publicist in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič.