Na akademiji z naslovom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen so govorci poudarili pomen slovenske kulture in jezika ter pozvali tudi k nadaljnjemu sodelovanju. Na simpoziju je na programu več različnih prispevkov, ki so osredinjeni na zgodovino in delovanje ter pomen Slovenske kulturne akcije. SKA so kot osrednje kulturno društvo slovenskih izseljencev po drugi svetovni vojni ustanovili v argentinski prestolnici Buenos Aires 20. februarja leta 1954.

Ob koncu slavnostne akademije je SKA ob 70-letnici delovanja dobil priznanje in zahvalo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno predanost kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju, ohranjanju slovenstva in povezovanju slovenskih kulturnikov v tujini ter za neprecenljivo bogatenje skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Da SKA povezuje kulturo in slovenstvo vse od svojega začetka, v ospredju njenega dela pa so prizadevanje za razvoj slovenskega kulturnega sveta in ohranjanje narodne zavesti tako v zamejstvu kot po svetu in matični domovini, je v govoru na slavnostni akademiji poudaril tudi sedanji predsednik SKA-ja Damijan Ahlin.

Ahlin je dejal, da je SKA apolitična in neodvisna organizacija, ki je povezovala in povezuje tudi danes na najvišji ravni kulturnike krščanskega nazora v zamejstvu in po svetu, njeni člani pa prihajajo iz različnih političnih tokov. Glede načrtov za prihodnost je dodal, da so v iskanju pravega podmladka, ki bi omogočil nadaljevanje dela za naprej. Zavedajo se, da se je treba še naprej odpirati v svet, predvsem v sodobni digitalni svet.

Besedila, ki so povezala izseljence z matično državo
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v pozdravnem govoru poudaril, da je v sedmih desetletjih pod okriljem SKA-ja nastal pester nabor teoloških, filozofskih, literarnih, zgodovinskih, družbenih, gledaliških in znanstvenih del, številna med njimi pa niso le obogatila kulturnega izraza naroda, ampak so tudi prispevala k povezavi izseljencev z matično državo, s tem pa tudi k ohranjanju in širjenju slovenskih kulturnih vrednot v vseh krajih sveta, v katerih živijo Slovenci in njihovi potomci. Dodal je, da sta jezik in kultura srčika identitete vsakega naroda in povezujeta, ne glede na to, kje kdo prebiva.

Znano je, da zunaj meja Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, kar je petina narodnega telesa.

Svoje pisno sporočilo je akademiji posredoval tudi akademik Zorko Simčič. Glede začetkov sekcije je poudaril, da je šlo za vabilo kulturnim delavcem v Argentini in po svetu k literarnemu in znanstvenemu ustvarjanju, danes pa njihovo poslanstvo z istim ciljem, čim višja kultura, nadaljujejo mlade generacije. Dodal je, da se danes "vsi zavedamo, da nas ne bodo nikoli reševali še taki ekonomski ali politični uspehi, ampak samo širna kultura in globina duha".

SKA svoje člane povezuje v več odsekih: teološkem, filozofskem, literarnem, likovnem, zgodovinskem, družbenem, glasbenem, gledališkem in znanstvenem. Izdaja tudi splošno kulturno revijo Meddobje in knjige ter organizira kulturne večere, koncerte, gledališke predstave in likovne razstave.