Ponovimo za začetek letos odmevno zgodbo filma Medvedek Pu: Kri in mleko. Leta 2022 je knjiga z izvirnim naslovom Winnie-the-Pooh z ikoničnim medvedkom iz leta 1926 prešla v javno last. Producenti nizkoproračunske grozljivke Medvedek Pu: Kri in mleko, ki bi za uporabo tega lika Disneyju morali odšteti ogromno vsoto denarja, so lahko prosto uporabili njegovo podobo in ime ter po podatkih Box Office Mojo z zgolj 100.000 dolarji stroškov (90.500 evri) imeli 2,5 milijona dolarjev dobička (2,26 milijona evrov). In Disney pri tem načinu prikazovanja njihovega otroškega lika ni imel izbire.

Avtorske pravice po ameriški zakonodaji potečejo po 95 letih: v javno last dela iz leta 1928, zvočni posnetki iz leta 1923
V naslednjem desetletju bo množica drugih ikoničnih likov sledila Medvedku Puju v javno domeno in prevzela nadzor od Disneyja in Warner Bros., ki sta z njimi zaslužila milijarde. Letos je taka usoda doletela miška Mikija. Avtorske pravice za kratko, črno-belo animacijo iz leta 1928 z naslovom Parnik Vili (originalno Steamboat Willie), ki je občinstvu prvič predstavila lik nagajivega miška, ki je postal simbol ameriške pop kulture, so s 1. januarjem 2024 potekle in postal je javna last, z njim pa tudi v filmu prvič prikazani mišek Miki. Od tega dne dalje bo lahko vsakdo prosto kopiral, delil, ponovno uporabil in prilagodil Parnik Vili in še eno Disneyjevo animacijo iz leta 1928 z naslovom Nora leta ter zgodnje različice likov, ki se pojavljajo v njih, vključno z miškama Miki in Mini.

Mišek Miki ne bo več zaščiten z zakonodajo o intelektualni lastnini
"To je zelo simboličen, težko pričakovan trenutek," je dejala direktorica Centra za proučevanje javne domene na ameriški univerzi Duke Jennifer Jenkins. Umetniki bodo zdaj lahko na primer ustvarili različico Parnika Vili, ki bo ozaveščala o podnebnih spremembah in bo Mikijeva ladja nasedla na suhi rečni strugi, ali feministično verzijo, ko bo krmilo prevzela Mini, je dodala Jenkins. Že omenjeni medvedek Pu je dobil recimo že novo okoljevarstveno različico njegove zgodbe, v kateri nastopa v nekoč bujnem, a danes posekanem gozdu, brez dreves in v zelo okrnjeni naravi.

Disney si je močno prizadeval, da ostane mišek Miki čim dlje avtorsko zaščiten
Poudariti velja, da poznejše različice likov miška Mikija, kot so tiste v filmu Fantazija iz leta 1940, niso v javni lasti in jih še vedno ne bo mogoče kopirati brez dovoljenja Disneyjevih odvetnikov. Disney si še vedno lasti blagovno znamko nad Mikijem: ljudje bodo še vedno hodili v njihove tematske parke, kupovali Disneyjeve izdelke in plačevali za ogled Disneyjevih filmov. Identiteta blagovne znamke Miška Mikija bo ostala nedotaknjena. Blagovne znamke ščitijo izvor dela in preprečujejo, da bi kdo drug naredil izdelek, ki bi lahko potrošnike zavedel, da mislijo, da gre za delo izvirnega avtorja, in jih je mogoče neomejeno podaljševati. Zdaj smete uporabiti le izvirne različice Mikija in Mini iz leta 1928, brez avtorsko zaščitenih elementov kasnejših ponovitev (na primer biti mora brez belih rokavic), ob tem, da ne smete zavajati potrošnikov, da bi mislili, da vaše stvaritve podpira Disney.

Disney bo še naprej aktivno ščitil pravice do sodobnejših različic miška Mikija
Prvi januar je vseeno pomemben za številne, od filmskih ustvarjalcev do oboževalcev in odvetnikov za intelektualno lastnino ter direktorjev Disneyja, ki so v preteklosti lobirali za spremembo zakonodaje, s katero bi v ZDA podaljšali rok za avtorske pravice. "Walt Disney je izkoristil svobodo sprejemanja, spreminjanja in vračanja idej iz naše popularne kulture," je pred leti dejal zagovornik prostega dostopa Lawrence Lessig. Na Disneyja letijo kritike, da je s filmskimi priredbami kapitaliziral številne tradicionalne in ljudske zgodbe, denimo Pepelko, Sneguljčico ali Ostržka. Tudi Parnik Vili je navdihnil film Steamboat Bill, Jr. z Busterjem Keatonom v glavni vlogi, ki je izšel le dva meseca pred začetkom produkcije Disneyjeve animacije.

Na zahodu nič novega, Orlando, Brechtova opera in številne druge umetnine v javni lasti
Druga dela, ki vstopajo v javno last, so film Cirkus Charlieja Chaplina, roman Orlando Virginie Woolf in drama Opera za tri groše Bertolta Brechta (samo originalna dela v izvirnem jeziku). Tudi roman Ericha Marie Remarqua Na zahodu nič novega je s 1. januarjem 2024 postal javna last, Hiša na Pujevem oglu Alana Alexandra Milneja, v kateri je prvič nastopil Pujev prijatelj Tigger.

V ZDA avtorske pravice potečejo 70 let po smrti avtorja, avtorske pravice podjetja pa 95 let od objave
Avtorskopravna varstva so sicer po državah različno urejena in niso usklajena, zato ni vedno jasno, kdaj neko delo preide v javno last. Trajanje varstva, ki ga podeljujejo zakoni o avtorskih pravicah, se razlikuje od države do države. Avtorska pravica za delo v Evropi traja 70 let po smrti najdlje živečega ustvarjalca in če je avtorska pravica v lasti podjetja, potem traja 70 let po objavi. Zato ni nič nenavadnega, če je delo v ZDA del javne domene, v evropskih državah pa je še vedno zaščiteno z avtorskimi pravicami. To velja na primer za prve knjige Agathe Christie, ki jih je napisala v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja in so v ZDA že del javne domene, v Evropi pa so zaščitene do 1. januarja 2047 (tj. 70 let po njeni smrti). V praksi to pomeni, da lahko založnik ta dela v ZDA prosto objavlja in prodaja brez dovoljenja imetnikov pravic (dedičev Christiejeve), v Evropi pa bi za to potreboval dovoljenje (in verjetno tudi plačilo avtorskih honorarjev).