Ernst Schäfer, eden izmed visokih esesovcev, je tik pred 2. svetovno vojno - med majem 1938 in avgustom 1939 - vodil nemško odpravo v Tibet. Med vodilnimi nacisti je namreč vladalo zanimanje za azijsko kulturo, z odpravo pa so med drugim želeli ugotoviti, ali bi prav Tibet lahko bil zibelka arijske rase. Preučevali so tamkajšno floro in favno, si zapisovali značilnosti prebivalcev in s seboj v Nemčijo prinesli kar nekaj zanimivih in pomembnih tibetanskih stvari.

Na bojevniški odpravi se vidi svastika
Med njimi je bil tudi kip, ki verjetno predstavlja budističnega boga bogastva in vojne Vaisravana. Več kot 10 kilogramov težek in okoli 25 centimetrov visok kip prikazuje boga, opravljenega kot bojevnika, z rezilom v roki in s svastiko na oklepu. Prav ta je verjetno navdušila udeležence odprave, saj je bila svastika, sicer pogost simbol v budizmi in hinduizmu, eden izmed pomembnih likov, ki so ga uporabljali za nacistično propagando.

Kip je kmalu prešel v zasebno last, javnosti pa je postal znan šele po smrti lastnika leta 2009, ko so ga opazili na eni izmed javnih dražb. Novi kupec je dovolil, da ga znanstveniki analizirajo. Skupino je vodil Elmar Buchner s stuttgartske univerze in ugotovili so, da je kip narejen iz ostanka meteorita, ki je pred 15.000 leti padel na območje današnje meje med Rusijo in Mongolijo.

Ostanke meteorita so našli leta 1913
Ta meteorit so uradno našli leta 1913, a Buchner je prepričan, da je kip budističnega boga nastal pred več kot tisoč leti. Ker gre za zelo trde material, ki jih je težko oblikovati, raziskovalci menijo, da se je avtor kipa moral zavedati redkosti in pomembnosti kovine. "Padec meteorita je bil vse od prazgodovinskih časov interpretiran kot sporočilo od bogov," so zapisali. Poročilo o izsledkih analiz je bilo objavljeno pred dnevi v reviji Metoritics and Planetary Science.