Letošnji slovenski paviljon, ki bo v Arzenalu na ogled ves čas trajanja bienala, do 26. novembra, izbrali pa so ga na javnem pozivu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, so zasnovali arhitekti dveh birojev: Maša Mertelj, Matic Vrabič in Eva Gusel iz biroja Mertelj Vrabič Arhitekti ter Anja Vidic in Jure Grohar iz biroja Vidic Grohar Arhitekti.

Kot je dejala kuratorka slovenske predstavitve Maja Vardjan, se ta povezuje s temo Laboratorij prihodnosti, ki jo je izbrala kustosinja letošnje mednarodne razstave Lesley Lokko. Izhodišče avtorjev je, da se potencial arhitekture bolj kot v stavbah ali materialih skriva v spreminjanju našega pogleda na svet.

Instalacija, publikacija in konferenca
Projekt so po njenih besedah zasnovali v treh delih. Prva je instalacija, ki jo bodo v Benetkah odprli v četrtek, drugi del predstavlja publikacija, ki bo izšla junija, kot tretji del pa bodo jeseni pripravili še medresorsko konferenco. Slovenski paviljon bo hkrati eden tistih, ki bodo nosili oznako "zelenega" paviljona, ker vključuje načela okoljske trajnosti.

Vernakularna arhitektura ni le nostalgičen relikt zgodovine
Kot sta povedala Jure Grohar in Eva Gusel, s svojim projektom tematizirajo ekologijo v arhitekturi. Menijo namreč, da se ekologija v tej panogi pojmuje preozko, zato so jo želeli obravnavati na drugačen način. V ta namen so se ozrli v preteklost, ko je bila arhitektura po njunih besedah v zasnovi ekološka. Ekologija je določala arhitekturo, stavbe pa so bile ekološke že v svoji zasnovi. "Vernakularno arhitekturo razumemo kot živ in za sodobnost aktualen eksemplar energetskih principov, na podlagi katerih lahko kritično reinterpretiramo sodobno arhitekturno produkcijo in razmišljamo o arhitekturi prihodnosti, za katero ni dovolj, da je "energetsko učinkovita" – postati mora ekološka," so zapisali v predstavitev projekta.

K projektu so povabili 50 skupin arhitektov iz Evrope, ki so predlagali po en primer vernakularne arhitekture, zgrajene po načelu energetskega sistema, pet jih bo na ogled v paviljonu.

Iz Slovenije bo mogoče videti primer kmečke peči, ki so jo uporabljali tako za kuhinjo kot za sušenje pridelkov, in sobo v sobi, kot je koča na Veliki planini, v kateri se temperaturni gradient iz manjšega prostora premika v večjega. Ta način se je danes izgubil, ker so vsi prostori ogreti enako, sta povedala arhitekta.

Tretji primer je poljski in predstavlja način zmanjšanja prostora za energetsko učinkovitost, četrti bo kokon kot primer prostora spanja, katerega zmanjšanje omogoči drugačno organizacijo drugih prostorov, peti pa bo predstavljal idejo vmesne cone oziroma razširitve pročelja, ki ščiti hišo pred zunanjimi vplivi. Vse to bo spremljal fotografski projekt Klemna Ilovarja.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je izrazila prepričanje, da bo slovenski projekt prikazal določene usmeritve za prihodnost. Sodelovanje Slovenije na tako pomembni mednarodni razstavi se ji namreč zdi velika priložnost za domače razstavljavce in državo, da se predstavijo na najvišji mogoči ravni. Za to si bodo na ministrstvu prizadevali tudi v prihodnje, saj se po njenih napovedih trudijo izboljšati možnosti razstavljavcev. Kultura v mednarodnih odnosih pa je tudi eden od ciljev, ki bo visoko zapisan v nacionalnem programu, je dodala.