Operno delo, ki bo premiero doživelo drevi ob 19.30, ima prvine tako resne opere kot komedije. Tokrat prvič režira za ljubljansko operno hišo hrvaški režiser Marino Blažević, ki podpisuje še dramaturgijo. Tudi mehiški tenor Luis Chapa, ki je prevzel vlogo Bakha, bo prav tako prvič nastopil na tem odru. V vlogi Ariadne bo prvič nastopila tudi slovenska sopranistka Urška Breznik, to vlogo pa bo poleg nje upodobila tudi gostujoča nemška sopranistka Maida Hundeling. Avtor libreta je Hugo von Hofmannsthal (1874–1929).

Tretja uprizoritev Ariadne na tem odru
Sicer je ljubljanska Opera Ariadno na Naksosu prvič uprizorila v sezoni 1957/58 v režiji Hinka Leskovška in še enkrat leta 1994 v režiji nemškega režiserja Lutza Hochstraatea.

Zdajšnji umetniški direktor ljubljanske Opere Marka Hribernika je Ariadno na Naksosu označil za delo za operne sladokusce. Blažević je dodal, da ni namenjena samo opernim sladokuscem, temveč je tudi predstava za gledališke sladokusce, za ljubitelje dramskega gledališča. Po mnenju Hribernika opera tudi prinaša globoko misel za današnji čas, ki je, da je treba kljub razlikam, vedno v sebi iskati resnico, ljubezen, ki povezuje.

Ko se tajkun ugnezdi kar v operni hiši
V tokratni različici v prologu opere v dveh dejanjih nesramno bogat, izmišljeni slovenski tajkun, eden najbogatejših ljudi v Evropi, kupi stavbo ljubljanske Opere in si v njej uredi razkošno domovanje. Novi lastnik pripravlja veliko slavnostno odprtje svoje nove rezidence in si za to priložnost zamisli, da bi svojim gostom po večerji, a še pred ognjemetom, ponudil nekaj eksotičnega, saj so v stavbi nekoč izvajali operne predstave.

Pred skalno votlino na pustem otoku Naksos leži Ariadna v globoki žalosti. Otožno petje nimf Najade, Driade in Eho ponazarja naravo, ki se pridružuje Ariadni v njeni bolečini. Ariadna se z vzdihom zbudi iz žalostnih sanj in se sprašuje, ali se bo še kdaj vrnila v življenje, pa so o vsebini opere, ki se konča z ljubeznijo med Bahkom in Ariadno; ta spremeni oba: Ariadno vrne v življenje, v Bakhu pa prebudi božansko naravo, so vsebino povzeli v ljubljanski operni hiši.

V več pogledih kompleksno in zahtevno delo
Kot je poudaril režiser in dramaturg Blažević, gre za operno delo, ki predstavlja velik izziv tako za režiserja kot za vse nastopajoče, a je bil "fantastičen ansambel", tako njegovi stalni člani kot gosti, vse od začetka pripravljen na neobičajen proces, v katerem so ustvarjalci poskušali izvesti kar dve predstavi. "Zadnje dni sem dojel, da smo pravzaprav naredili dve predstavi za ceno ene," se je pošalil režiser. A je dodal, da je opera kompleksna in zahtevna, ne samo v glasbenem pogledu in zaradi petja, ampak tudi v igralskem smislu.

Instrumenti v vlogi posameznih likov
Kostumografijo podpisuje hrvaška kostumografinja Sandra Dekanić. Tako kostumi kot glasba oziroma posamezni instrumenti zaznamujejo posamezne like v operi, tako da samo dogajanje na odru dopolnjuje tudi orkester. Po besedah srbskega dirigenta Aleksandar Marković, ki bo tokrat za ljubljansko Opero dirigiral tretjo predstavo, gre za eno njegovih najljubših del. Pritrdil je režiserjevim navedbam, da je ta opera velik izziv za vse, tako za orkester kot druge člane ansambla. Občinstvu je tudi predlagal, da pride Opero pogledat in poslušat s predznanjem o zgodbi, da bi lahko uživali v vseh podrobnosti te mojstrovine.

Dva značaja naslovne junakinje
Tudi sopranistka Urška Breznik je poudarila zahteven ustvarjalni proces, tako igralsko, saj ima Ariadna dva značaja, in ponekod tudi glasovno, saj sta na primer v ariji skoraj več kot dve oktavi razpona, a ji je ta vloga kljub vsemu prirasla k srcu. Tenorist Chapa, ki se o svoji vlogi pred premiero ni želel preveč razgovoriti, je poudaril tehnično zahtevnost vloge, a dodal, da mu je prinesla tudi veliko zadovoljstva. Prav tako ni skrival navdušenja nad ravnjo ljubljanske Opere ter njenega ansambla. Pohvale je izrekel tudi na račun dirigenta in režiserja.