77. letu starosti je umrl slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj, ki je ključno oblikoval slovensko likovnost umetnost druge polovice 20. stoletja.

Rodil se je 9. novembra 1937 v Ljubljani. Likovno umetnost je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, kjer je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović, sedem let pozneje pa na ljubljanski akademiji pri profesorju Gabrijelu Stupici končal specialko za slikarstvo. Tudi po diplomi je osvajal novo znanje: leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, leta 1971 pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu.

Dolgoletni profesor in pedagog
Svoje življenje je posvetil pedagoškemu poklicu: kot profesor je deloval na Osnovni šoli Bojana Ilicha, od leta 1970 na Pedagoški gimnaziji v Mariboru, med letoma 1996 in 2007 pa je učil tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Sodeloval je tudi na mnogih slikarskih kolonijah doma in po svetu, še piše časopis Večer.

Številne nagrade za več kot 50-letno delo
Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade in priznanja: med drugim je leta 1972 dobil nagrado zlata ptica, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu ter leta 1991 Jakopičevo nagrado. Leta 2008 je bil dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in nagrade Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, leto pozneje pa so ga počastili še s Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Po navedbah strokovne komisije si je Prešernovo nagrado prislužil zato, ker se je mojstrsko uveljavil skoraj na vseh področjih likovne umetnosti: v slikarstvu, risbi, karikaturi, grafiki, fotografiji, gledališki scenografiji in filmu, njegova praksa pa je trdno utemeljena na teoretski, kritiški in pedagoški misli.

Jeraj svojih del pogosto ni poimenoval in jim odrekel celo napis »brez naslova«.

Najbolj znan je bil sicer kot akademski slikar, a se je tudi s fotografijo ukvarjal že od zgodnjih poakademskih let, saj je prve posnetke ustvaril že leta 1962 in takoj prihodnje leto postal član Fotokluba Maribor. Leta 1966 je začel kot sodelavec študentskega lista Tribuna objavljati fotografije svojih kolegov in profesorjev pri umetniškem ustvarjanju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tako zasnoval kontinuirano serijo fotografij Znanci.

V drugi polovici 60. let se je začel ukvarjati tudi s filmom, a se mu je kmalu tudi odrekel, ker je, kot je pojasnil, spoznal in menil, da njegovim avtorskim hotenjem bolj ustreza izrazni potencial mirujoče kot pa gibljive slike. A duh sedme umetnosti in gibljivih slik je mogoče kljub temu odmiku zaslediti v njegovih delih."Kakor vsako dognano delo v različnih zvrsteh je lahko tudi filmsko delo tako v svoje sestavnosti kakor v celotnem učinkovanju ne samo navdušujoče, temveč tudi razčlembno poučno in seveda - navdihujoče."