V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju epizode. Prejšnji teden je v epizodi 258 gostoval arheolog dr. Ivan Šprajc, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.

Na dolgih terenskih odpravah sodeluje tudi z domačini: "Pomaga nam predvsem njihovo poznavanje okolja, poljedelskih praks in težav, ki jih morajo premagovati zaradi posebnosti okolja, to znanje pa lahko prispeva tudi k razumevanju prilagoditvenih posegov, ki so bili potrebni v preteklosti. Vendar je treba upoštevati, da je preteklost, s katero se kot arheologi ukvarjamo, sorazmerno daleč in da je prihod Špancev z uvedbo drugačne družbenopolitične ureditve in ideologije povzročil nasilno prekinitev kontinuitete kulturnega razvoja. Nekatere predšpanske prvine se sicer ohranjajo, mnoga znanja in pojmovanja pa so se izgubila, zato je pomoč, ki jo pri reševanju arheoloških vprašanj lahko najdemo pri domačinih, zelo omejena."

Sorodna novica Neutrudni raziskovalec Majev Ivan Šprajc: "Arheologovo življenje je tudi v resnici razburljivo."

Politiki ne upoštevajo stroke
Šprajc je v prvem pogovoru veliko razmišljal o zgodovini kot učiteljici življenja. Kaj bi se moral današnji človek naučiti od ljudstev, ki jih sam preučuje? "Predvsem bi lahko upoštevali spoznanja o razlogih, zaradi katerih so nekatere družbe doletele katastrofe, razpad sorazmerno uspešne družbenopolitične organizacije in upad prebivalstva, druge pa so se s primernimi ukrepi prilagodile na težavne razmere in preživele brez hujših pretresov. Že več let deluje mednarodna mreža raziskovalcev in znanstvenih ustanov, imenovana IHOPE (Integrated History and Future of People on Earth Research Network), ki raziskuje preteklost človekove prisotnosti na Zemlji z namenom ustvariti pravično in trajnostno prihodnost. Težava je v tem, da mnogih rezultatov, ki so bili že objavljeni, politični odločevalci ne upoštevajo. O tem morda najbolj zgovorno pričajo omejeni uspehi podnebnih konferenc."

Kopičenje vse večjega bogastva
To je bil tudi eden izmed razlogov, da je bil arheolog precej pesimističen, ko je razmišljal o prihodnosti naše civilizacije. O njej in njeni največji odliki pa razmišlja: "Najprej bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, kaj je 'naša' civilizacija. Mislim, da ni preprostega odgovora, ker današnje človeštvo kljub globalizaciji sestavljajo različne kulturne tradicije. Gotovo ima vsaka svoje odlike, posploševati pa po mojem mišljenju ni mogoče. Največja težava je v tem, da kljub takim ali drugačnim odlikam današnji svet vodijo politike, ki so podvržene kapitalistični logiki nenehne gospodarske rasti in kopičenja vse večjega bogastva v rokah vse manjše skupine ljudi, tudi za ceno vojaških agresij, množičnega ubijanja in uničevanja okolja."

Identifikacija vsakega komentatorja
Gost se strinja s tezo, da je podoba oziroma vrednost znanosti v javnosti v zadnjem obdobju občutno padla. Kako to spremeniti? "Morda bi bilo za začetek treba ukiniti možnost komentiranja raznih novic in drugih besedil na spletu. Kolikor vidim, so avtorji kljub svetlim izjemam v večini ljudje, ki klatijo neumnosti. Več kot jih je, bolj se širi neznanje, ki zadeva različna področja. Če bi uvedli vsaj obvezo, da se vsak komentator ali avtor objave na kakršnem koli družbenem omrežju identificira s svojim pravim imenom, bi bilo gotovo tudi sovražnega govora veliko manj. Seveda pa to še zdaleč ni edini vzrok za zmanjševanje zaupanja v znanost. Težava je preveč kompleksna, da bi jo bilo mogoče opisati v nekaj stavkih, zato tudi preproste rešitve ni. Naj omenim le, da zdaj že mnoge domnevno 'znanstvene' revije to niso, ker jih vodi predvsem želja po dobičku, ki ga dobivajo s plačili avtorjev za njihove objave, ne pa znanstvena neoporečnost, ki jo lahko ugotovi samo rigorozno recenziranje."

Marsikaj lahko pojasnimo s sebičnostjo
Pri igri asociacij je ob besedi človek zapisal, da je "nekaj najbolj zagonetnega". Na konkretno vprašanje, kaj je pri naši vrsti zanj najbolj zagonetno, pa ob koncu rubrike odgovarja: "Človek je verjetno najbolj zapletena oblika življenja; marsičesa niti biologi, zdravniki, nevrologi in drugi specialisti še ne razumejo. Seveda tako kot v biološki evoluciji tudi v razvoju kulture, v katero vključujemo vse tiste prvine, ki niso podedovane, veljajo splošne zakonitosti, toda podrobnosti je zelo težko ugotoviti, ker nikoli ne poznamo vseh dejavnikov in okoliščin, ki so do takega ali drugačnega razvoja pripeljale. Pogosto je najteže razkriti, v kolikšni meri vplivajo človekove prirojene lastnosti in v kolikšni naravno in družbeno okolje. Res je, da lahko marsikaj pojasnimo npr. s sebičnostjo; toda nekatere družbe so uvedle mehanizme, s katerimi so sebičnost omejile, ker so očitno ugotovile, da kooperativnost zagotavlja boljše življenje vsem. Razlogi za te razlike so še vedno predmet burnih debat."

Celotni pogovor z Ivanom Šprajcem