Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnjem odprtju poudaril, da gre za izjemen objekt na izjemni lokaciji, vendar da je pri tovrstnih stavbah ključna težava najti pravo vsebino. V Vili Zlatica, ki jo upravljajo Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), bodo zdaj torej živele slovanske kulture. Po Jankovićevih besedah se spoštovanje do Ivana Hribarja kaže v tem, da so mu po vseh teh letih samostojne države v tem mandatu v glavnem mestu s skupnim delom postavili spomenik.

V Hribarjevo bit vtkana slovanska duša
Nekdanji ljubljanski župan je v vili z družino živel v času med obema vojnama. Direktor MGML-ja Blaž Peršin je v nagovoru poudaril, da je pomen Hribarja, ki je začel prenovo popotresne Ljubljane in ki se je z velikimi črkami zapisal v gene Ljubljane kot svobodomiselni liberalec, nemerljiv. Opozoril je, da ob njegovi materializirani zapuščini ne smemo spregledati njegove duhovne in kulturne veličine. Poleg tega, da je bil Hribar velik domoljub, ne smemo prezreti njegovih povezav s slovanskim svetom. "Slovanska duša je bila v veliki meri vtkana v Hribarjevo bit," je poudaril Peršin.

Simbioza med nekoč in danes
Forum slovanskih kultur (FSK), ki ima sedež v vili, bo po Peršinovih besedah z živo dejavnostjo opominjal, da smo del slovanske kulture, in dejavno skrbel za sodelovanjem med slovanskimi narodi prav na tistih temeljih, ki jih je položil že Hribar. Ta simbioza med poslanstvom iz preteklosti in današnjim snovanjem slovanskih kultur pa je predpogoj za širše razumevanje sodelovanja med narodi, je še povedal direktor MGML-ja.

Direktorica FSK-ja Andreja Rihter je poudarila, da sožitje, ki se je stkalo med Mestno občino Ljubljana (MOL), MGML-jem in FSK-jem pomeni začetek novega obdobja ali novega poglavja, vez med njimi pa je prav Hribar. Da bi ljudje bolje spoznali delovanje FSK-ja, so pripravili manjšo občasno razstavo, ki bo v vili na ogled do konca januarja prihodnje leto. Sicer pa bodo vilo skupaj s sodelavci Mestnega muzeja Ljubljana napolnjevali z različnimi vsebinami.

Kar gradi ali oživčuje slovanske kulture
FSK deluje že 17 let, njegov prvi projekt – Sto slovanskih romanov – pa danes povezuje 108 avtorjev iz devetih držav, je spomnila njegova direktorica in ob tem opomnila, da se je Hribar zavedal, da je poznavanje slovanskih jezikov neznanka, "njegove prve poti v slovanski del Evrope so ga prepričale, da je treba negovati, gojiti, spodbujati, graditi mostove za vse nas, da se bolje spoznamo in bolje prepoznavamo". In to je tudi tisto, kar po besedah Andreje Rihter počne FSK – gradi ali oživčuje slovanske kulture.

Vila, ki jo je Hribar poimenoval po svoji petletni hčeri
Vilo je za investitorja Leopolda Klepca zgradil stavbenik Jakob Acceto po načrtih iz leta 1909 kot klasično zasnovano enonadstropno najemniško večstanovanjsko vilo s secesijskimi prvinami in obdajajočim vrtom. V Hribarjevi lasti je bila od leta 1918.

Po smrti njegove hčere Zlatice Hribar (1913–2000), po kateri je ta poimenoval svojo vilo, je lastnica objekta postala država. Vila je po njeni smrti prešla pod ministrstvo za kulturo, večji del opreme pa je prevzel Mestni muzej Ljubljana. Leta 2009 je MOL predlagal ministrstvu za kulturo, da Vilo Zlatica prenese na mesto, kar se je leta 2010 tudi zgodilo. Celovito prenovo zgradbe so začeli v letu 2019 in jo dokončali lani.