Nekdanja vojašnica Jugoslovanske ljudske armade je bila v noči na 11. september 1993 zasedena in spremenjena v avtonomno kulturno cono, ki je danes znana kot AKC Metelkova mesto. Ob tej priložnosti so organizatorji klubov, umetniki v ateljejih in drugi delavci v kulturi priredili slavje, ki se je raztezalo čez celoten pretekel teden. Poudarek je bil na pesti kulturni ponudbi, ki zaznamuje ulico že vse od njenih začetkov.

"Metelkova je živa, kot je včasih bila," je pretekli četrtek dejal Jernej Škof, predstavnik AKC Metelkove mesto. "Težave so z dostojnimi honorarji, z zagotavljanjem kulturnega programa, ostajanje dostopnega programa. Metelkovo želimo ohraniti dostopno vsem," pravi Škof. In kako je s skupnostjo Metelkove danes? "Prišli so mladi ustvarjalci," ohranja mirno kri Škof in brezskrbno dodaja, da se skupnost po obdobju koronavirusa dobro sestavlja.

Sorodna novica Slavje alternativne kulture: 30. obletnica avtonomne kulturne cone Metelkova mesto

Oddaja Zgodbe: 8-delna serija, posvečena pestri zgodovini in prihodnosti Metelkove
Ob 30-letnici Avtonomnega kulturnega centra Metelkova se akterji spominjajo zasedbe, razpravljajo o evoluciji, sedanjosti in prihodnosti območja, ki je močno zaznamovalo in spremenilo sodobno slovensko kulturo. V prvem delu oddaje Zgodbe, ki jo pripravlja novinar Vala 202 Luka Hvalc, je Miha Zadnikar osmišljal ozadje zasedbe. V njej je natančno opisal najlepše jutro na Metelkovi, omenil, kako je v nekdanji vojašnici prvič videl mobitele in Windowse, izpostavil ključne prelomnice, analiziral vlogo avtonomne cone v širši družbi in (samo)kritično izpostavil tudi nekatere bolečine.

Od tu naprej pa se vloge malo premešajo. Mihi Zadnikarju se v 2. epizodi serije ob 30-letnici Metelkove pridruži Nina Kozinc. Konec osemdesetih let sta z Borutom Brumnom živela v enem izmed bivalnih skvotov v Berlinu, izkušnje pa sta prenesla tudi v Ljubljano na novo "osvobojeno ozemlje". Zakaj je Metelkova bila in je še vedno fenomen in zakaj se ni znala vzpostaviti kot skupnost z lastno ekonomijo. Bi lahko bili uspešnejši z bolj jasno dogovorjenimi pravili?

V tretji epizodi oddaje Zgodbe smo se posvetili klubski in glasbeni sceni Metelkove. Miha Zadnikar je k pogovoru povabil Jasno Babić iz Kluba Gromka in Nika Drozga iz Channel Zera. Spregovorili so nekaj malega tudi o historiatu, predvsem pa o vodenju klubov in organiziranju koncertov pred in po covidu. Kateri so glavni izzivi, težave, tudi zadovoljstva? Zakaj Metelkova in Slovenija med bandi veljata za neverjetno gostoljubni? Kako je z iskanjem novih in mladih moči na Metelkovi, zakaj so si za nekatere probleme delno krivi tudi sami?

V četrtem delu smo se poglobili v glasbeno zgodovino in obujali spomine, ki so se pripetili v 30 letih glasbene scene na Metelkovi. V njem izveste več o koncertnih presežkih, napredku organizacije, produkciji in zvoki. Miha Zadnikar je na debato povabil glasbenega kritika in zbiratelja plošč Igorja Bašina - BIGorja. Na vrtu Gale Hale je novinarsko ekipo gostila tudi Kaja Deskovič, v Menzi pri Koritu pa je presežke izpostavil Samo Ljubešić. Tudi o tem so govorili, kako je spontano na Metelkovi nastopil Manu Chao in kako so na vratih enega izmed klubov odslovili Davea Lombarda, bobnarja skupine Slayer.

Pri zasedbi Metelkove leta 1993 so sodelovali tudi aktivisti iz Škucovega Roza kluba, Magnusa in LL. Od takrat naprej v stavbi Lovci vedno nekdo dežura. Lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany uspešno in praktično neprekinjeno delujeta že vrsto let. Na klubskem vrtu ob Masarykovi, pod brajdo iz Kranjske Gore, smo se srečali z aktualnima vodjema, Majo Pahor in Jernejem Škofom. Osrednja gostja v petem delu oddaje pa je bila pisateljica Suzana Tratnik, dolgoletna lezbična aktivistka, ki je pomemben pečat pustila tudi na Metelkovi.

V šestem delu je novinarska ekipa izbrskala in dokumentirala različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznali so žonglerja iz Anglije in Kolumbije in obiskali atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazovali dogajanje na Trgu brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič je ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišljal o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja, v ateljeju Anke Kočevar pa so srečali tudi pripovedovalko Katjo Preša.

Spomnili so nas tudi, da ima na Metelkovi že od zasedbe naprej svoje prostore YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predsednica Elena Pečarič se ob razstavljenih slikah Laure Ličer v Sotu 24,5 spominja začetkov, ko so se greli ob kuhanem vinu in z branjem poezije. Napredni študenti so po bivanju v zavodu šele na Metelkovi povsem zaživeli, tam preživete noči ostajajo nepozabne. Še vedno pripravljajo različne debate, razstave, si pomagajo, se družijo. Kaj pa je največji hendikep Metelkove?

V sklepni epizodi pa kritično pretresajo status in vlogo Metelkove 30 let po zasedbi. Je Metelkova sploh še avtonomni prostor alternativne kulture, še ohranja svoj nehierarhičen značaj delovanja, kakšna je njena vloga danes in kakšna prihodnost jo čaka? V njej so razmišljali Miha Zadnikar, Rajko Muršič, Miha Blažič N'toko in anonimna aktivistka, članica skvota Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona (PLAC). "Nikakor si nismo predstavljali, da bo v tej obliki obstajala še danes," pogovor otvori Zadnikar. "Kar se bo dogajalo v prihodnosti, je odvisno od časov, ki prihajajo. Ne dvomim, da se v vsaki generaciji mladih najde nekaj ljudi, ki hočejo izživeti svojo utopijo. Če imajo prostor, kjer lahko s to utopijo začnejo, potem bo zadeva toliko lažja, če pa tega prostora ne bo, si ga pa bodo spet vzeli," je misli strnil Muršič.

Pri pripravi vsebin in analizi arhiva septembra 2023 so sodelovali Miha Zadnikar, Klara Zupančič, Maruša Kerec, Kaja Ravnak, Gašper Andrinek, Jan Grilc in Luka Hvalc.

Obširna debata o Metelkovi: o zgodovini in vlogi avtonomnega centra
Obletnici Metelkove ulice so se posvetili s poglobljeno oddajo tudi na Radiu Ars. Z zasedbo Metelkove ulice se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove so v oddaji Ars Humana o njeni zgodovini in vlogi razmišljali Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama.