V filmu z izvornim naslovom The Death of Stalin, ki ga je leta 2017 režiral Armand Iannucci, igrajo Steve Buscemi kot Nikita Hruščov, Jeffrey Tambor kot Georgij Malenkov, ki je ob Stalinovi smrti za kratek čas postal višji sekretar komunistične partije in predsednik ministrskega sveta, Jason Isaacs igra Georgija Žukova, vojnega heroja in Stalinovega zaupnika, ki je bil še en ključni akter v boju za oblast.

Scenarij poleg Iannuccija podpisujeta še David Schneider in Ian Martin. Gre za priredbo francoskega stripa La mort de Staline, ki sta ga ustvarila Thierry Robin in Fabien Nury ter je izšel v dveh delih v letih 2010 in 2012. Strip slika politično delovanje in nemire po smrti nekdanjega sovjetskega voditelja na zabavno-grotesken način.

Vročično in zmedeno dogajanje
Skozi zgodbo spremljamo satirično različico dogajanja v Moskvi, ko po Stalinovi smrti 5. marca 1953 nastopi popolna zmeda v vrhu vlade, hkrati pa se začne boj za diktatorjevo nasledstvo. Med političnimi voditelji Malenkovom, Hruščovom in vodjo policije Lavrentijem Pavlovičem Berijo, ki ga v filmu upodablja Simon Russell Beale, se vname bitka za prevlado.

Sorodna novica Negotova pot satiričnega filma Stalinova smrt v ruske kinodvorane

"Medtem ko povzročajo veliko zmedo v samem vrhu in ko drug drugemu zabadajo nož v hrbet, se napeti družbenopolitični položaj samo še zapleta, tako da se sploh ne ve, kdo vodi državo. Negotovost doseže vrhunec na zadnji, odločilni seji vlade. Na tem vročičnem in zmedenem zasedanju se oblikuje končni razplet: bliskovita obsodba Berije in sklep o njegovi likvidaciji," beremo v napovedi britansko-francosko-belgijske koprodukcije. V dobro uro in pol trajajočem filmu igrajo še Paddy Considine, Rupert Friend, Michael Palin in Andrea Riseborough.

"Smešen, vendar resničen."
Celovečerec je premiero doživel na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu, vendar pa se mu zaradi zasmehovanja zgodovine nekdanje skupne države in njenih voditeljev ni uspelo prebiti na platna v Rusiji in Kirgiziji.

Med 21 podpisniki odprtega pisma, naslovljenega na takratnega ministra za kulturo Vladimirja Medinskega, v katerem so se pritožili zaradi filma, je bila tudi hči Žukova. Po mnenju podpisnikov film parodira zgodovino države in omalovažuje spomin na ruske državljane, ki so se bojevali proti nacistom. Po njihovem mnenju film ne žali le ruskega ljudstva, temveč tudi himno Sovjetske zveze uporabi povsem neprimerno. Režiser se je takrat odzval z besedami: "Vsi Rusi, ki smo jim prikazali film, vključno z ruskimi novinarji, so dejali, koliko zelo so uživali v njem in so ga pohvalili. /…/ Rečejo dve zadevi: da je smešen, vendar resničen."

Kako je Josip Visarijonovič Džugašvili postal jekleni mož
Stalin se je rodil kot Josip Visarijonovič Džugašvili 21. decembra 1879 v kraju Gori v Gruziji. Leta 1894 je stopil v duhovniško šolo Pravoslavne cerkve v Tbilisiju, kjer je prvič prišel v stik z marksističnimi spisi. Štiri leta pozneje se je včlanil v Socialdemokratsko delavsko stranko Rusije (SDAPR), zaradi česar so ga pozneje tudi izključili iz šole. Med revolucijo po letu 1905 je prevzel psevdonim Stalin, ki pomeni jekleni mož.

Med letoma 1922 in 1953 je bil generalni sekretar sovjetske komunistične partije, po smrti Vladimirja Iljiča Lenina leta 1924 pa je zmagal v boju za oblast v takratni Sovjetski zvezi in si zgradil položaj neomejene avtoritete. Umrl je v svoji počitniški hiši oziroma dači blizu Moskve 5. marca 1953. Leta 1961 so Stalinove posmrtne ostanke preselili iz Leninovega mavzoleja in jih pokopali ob kremeljskem obzidju.