Zaposleni so ogorčeni in menijo, da ptujska občina in kulturno ministrstvo njihovih opozoril že več let ne jemljeta resno. V zadnjem času so sicer slišali veliko obljub o ureditvi razmer, med katerimi je bila tudi postavitev arheološkega depoja, a so žal vse ostale le na papirju.

To, kar lahko vidite na fotografijah in v spodaj pripetem prispevku, ni zapuščeno razpadajoče skladišče, ampak prostori arheološkega oddelka ptujskega pokrajinskega muzeja. Streha pušča, stene so ponekod že povsem brez ometa, povsod sta plesen in vlaga.

Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, pravi, da so prejeli tudi oceno stanja objekta. "Stanje je, kot rečeno, alarmantno, med drugim v prvi vrsti celo predlagajo, da se objekt zapre." Ali pa se preselijo v začasne prostore, ki pa jih nimajo. Zato si bodo morali pomagati s predlaganimi začasnimi ukrepi.

"Določeni prostori v tem objektu se morajo zapreti, morajo biti nedostopni. V prostorih, kjer je izrazita plesen, se priporočajo maske, izklop elektrike in tako naprej," še pojasni direktor.

O ugotovitvah so obvestili ministrstvo in ptujsko občino. Od tam so nam odgovorili, da so s položajem arheološkega oddelka seznanjeni in da skupaj z muzejem iščejo rešitve. A v prvi vrsti, tako direktor, je treba poskrbeti za varnost zaposlenih. "Ne nazadnje z naše strani to pomeni, da bomo na koncu tudi sami morali zapreti ta objekt kot ne dovolj varen za delovanje," je dejal Lorenčič.

Mihael Toš, vodja projekta Deo Soli, pravi: "Če bi živeli v normalnem okolju, bi zdaj morali svetiti vsi alarmi, tokrat pa pričakujem ukrepanje." In da končno pridejo do primernih prostorov in dolgo pričakovanega arheološkega razstavišča, saj so prvovrstni spomeniki že enajst let shranjeni v lesenih zabojnikih v z vlago prepojenih kletnih prostorih oddelka.