S temi besedami je Veleposlaništvo Republike Koreje na Dunaju napovedalo letošnji Teden korejskega filma, ki traja do 6. decembra. V korejščini predvajane in z angleškimi podnapisi opremljene filme si je mogoče ogledali brezplačno po spletu.
Fokus letošnjega Tedna korejskega filma je torej stoletje korejskih žensk, peterica prikazanih filmov pa pripoveduje zgodbe korejskih žensk med tradicionalnimi 20. leti minulega stoletja in sodobnim časom.
Dve stvaritvi preteklega stoletja ...
The Houseguest and My Mother (1961) režiserja Shin Sang-oka je naveden kot prvi film letošnjega festivala. Zgodbo spremljamo skozi oči šestletne Ok-hee. Film je bil narejen v času, ko so bile ženske še vedno prikazovane v vlogi dobre žene oziroma matere.
Kot navajajo organizatorji, je realizmu z eno nogo že uspelo pridržati odprta vrata približno desetletje po tem filmu, kar je jasno razvidno v filmu Yeong-ja's Heydays (1975) v režiji Kim Ho-suna. V njem se naslovni ženski lik Yeong-ja spopada z življenjskimi udarci patriarhalne družbe, ki je bila vedno izrazito bolj kruta do žensk, ki so se rodile v nižje družbene sloje.
... in tri stvaritve 21. stoletja
S skokom v 21. stoletje ženske zavetje lahko najdejo s pomočjo zdravilnega dotika filma Little Forest (2018) režiserke Yim Soon-rye, ki vsebuje odločno, vendar tudi nežno sporočilo o svobodi in duši moderne korejske ženske.
Na trenutke nasprotno, temnejše sporočilo vsebuje lanski film Our Body režiserke Han Ga-ram, v katerem je mlada korejska ženska deležna seksizma in predsodkov glede starosti, do točke, ko postane obsedena z idejo o posedovanju drugačnega telesa.
V lanskem filmu Kim Ji-Young: Born 1982, ki temelji na istoimenskem romanu, je mogoče najti stoletje in še več čustev korejskih žensk. Film je po besedah organizatorjev dal "križem in težavam" generacije žensk tako popoln glas, da je doživel takojšen, buren odziv.
V prvih 18 dneh po začetku predvajanja si je film igralke in režiserke Kim Do-Young namreč ogledalo več kot tri milijone ljudi, Južna Koreja se je skorajda ponovno razdelila na polovico zaradi različnih mnenj. Film je osvojil številne nagrade.
Poleg filmov bodo v tednu festivala na YouTubu objavljeni tudi kratki pogovori o njih. Gostje pogovorov bodo študentke in študent koreanistike iz Avstrije in Slovenije ter poznavalki korejskega filma – Alexandra Schiefert iz Avstrije in Sanja Struna iz Slovenije.
Preboj na tuje trge šele po letu 2003
Sanja Struna, članica žirije Fipresci na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Busanu, je povedala, da je korejska filmska industrija doživela velik preobrat. Zgodovinsko je bila podvržena temu, da so bili filmi bolj kot ogledalo projekcija družbe in korejska filmska industrija se je šele po 90. letih preteklega stoletja začela bolj sodobno razvijati. Po letu 2003 so njihovi filmi prodrli na tuje trge in tako postali dostopnejši svetu in svet njim.
Po njenem mnenju so korejski filmi "pravi dragulji splošne kinematografije". V Sloveniji je sicer najbolj znan večkratno nagrajeni Parazit (2019) Bong Joon-hoja, toda korejski filmi so v festivalskih krogih že nekaj časa znani kot kakovostni. "Prikažejo kakšen kanček izvirnosti več kot tisti na Zahodu," je še dejala Struna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje