To ni zares presenečenje, saj se je v Benetkah kot enem najpomembnejših pristanišč in trgovskih mest tistega časa znašlo marsikaj – noj je verjetno prišel kot ena od številnih eksotičnih zanimivosti, ki so jo pritovorili v to pristanišče za trgovino z vzhodnim in južnim Sredozemljem.

Vendar Tizianu pripisana risba iz. ok. 1550 bo le eno od približno 160 del, ki jih bodo novembra predstavili v Kraljevi galeriji Buckinghamske palače. Za takrat je napovedano odprtje velike razstave italijanskih renesančnih risb, ki bo ponudila vpogled v večinoma pripravljalna dela velikih mojstrov – poleg Tiziana so to med drugim še Leonardo da Vinci, Michelangelo in Rafael. V Kraljevi galeriji hranijo zares obsežno zbirko risb tega časa – večinoma gre za pripravljalna dela za slike, grafike in kipe.

Dvanajst del prvič na ogled britanski javnosti
Tizianov noj bo eno od 12 del, ki bodo v Združenem kraljestvu javnosti prvič na ogled. Sicer pa razstava z naslovom Risanje italijanske renesanse – ta bo v Buckinghamski palači na ogled od 1. novembra do 9. marca – prinaša dela 81 umetnikov in pokriva časovni razpon med letoma 1450 in 1600. Devet del bo razstavljenih tako, da si bo mogoče ogledati obe strani.

Visokorenesančni velikani
Iz Rafaelovega opusa bo med drugim na ogled risba v rdeči kredi z naslovom Tri gracije, ki je med letoma 1517 in 1518 nastala kot študija modela v treh položajih in hkrati priprava za fresko Poročno slavje Kupida in Psihe v vili Farnesina v Rimu. V galeriji omenjajo še Michelangelovo Marijo z Jezusom in mladim Janezom Krstnikom iz ok. 1532.

Razstavo bo kuriral Martin Clayton, ki pravi, da se Kraljeva zbirka ponaša z osupljivim številom renesančnih risb. "Te velike, drzne in barvite študije kažejo, kako vznemirljiva je postala umetnost risanja v tem času."

Krhek medij, ki je lahko le redko razstavljen
Risba je bila v renesansi seveda le del ustvarjalnega procesa, priprava za veliko bolj cenjeno končno delo, pa vendar je imela v tem kontekstu osrednji pomen. Danes so risbe pomembno izhodišče za razumevanje načina dela posameznega umetnika, njegove poteze in razvoja kompozicij. "Risbe zaradi svoje krhkosti ne morejo biti stalno na ogled, zato bo razstava edinstvena priložnost, da lahko od blizu vidimo tako širok spekter risb in dobimo vpogled v misli velikih italijanskih renesančnih umetnikov," po navedbah Guardiana pravi kustos.

Leonardova zadnja leta
Prvič bo razstavljena Študija psov (ok. 1530) slikarja Parmigianina, ki je po kustosovih besedah živali upodobil z dostojanstvom. Najstarejše razstavljeno delo pa bo risba Fra Angelica iz ok. 1447–1450, ki naj bi nastala kot priprava na freske v kapeli papeža Nikolaja V. v Vatikanu. Zanimiva je študija kostuma za maškarado Leonarda da Vincija iz ok. 1517–1518. Vsestranski umetnik jo je narisal v zadnjih letih življenja, ki jih je preživel na francoskem dvoru, kjer je med drugim oblikoval fantastične kostume za slavja francoskega kralja Franca I.

Tizian ali ne?
Če se vrnemo k Tizianovemu noju – študija ptice je bila leta 1976 na ogled v Istituto Olandesu v Firencah. "Čeprav je v zadnjih 50 letih ostajala atribucija Tizianu vprašljiva, so naši kuratorji Kraljeve zbirke prepričani, da je tehnika črne krede na modrem papirju značilna za umetnika. Čeprav so tudi nekateri drugi beneški umetniki, kot je denimo Tintoretto, uporabljali enako tehniko, sta mehkoba kontur, zlasti pa perspektiva pogleda od blizu značilni za Tizianova zrela dela in je pri drugih ne najdemo," so dejali v kraljevi zbirki.

Razstava bo omogočala tudi seznanjenje s številnimi materiali in tehnikami znotraj medija risbe, po katerih so takratni umetniki posegali. Kot pravi Clayton: "Italijanske renesanse brez risbe ne bi bilo. Je v središču vsakega ustvarjalnega procesa."