Molodkin je po lastnih besedah pripravil 29-tonski sef, v katerem je shranil izvirne umetnine in pnevmatično tlačilko, ki povezuje dva soda: v enem je kislina v prahu, v drugem pa pospeševalnik, ki lahko sproži dovolj močno kemično reakcijo, da od vsebine sefa ne bi ostalo nič več. Projekt, ki ga je krstil za Dead Man's Switch, podpira tudi Assangeeva žena Stella.

"Uničevanje umetnin je večji tabu kot uničenje človeškega življenja"
"V teh katastrofalnih časih, ko smo priča tolikšnim vojnam, je uničevanje umetnin veliko večji tabu kot uničenje človeškega življenja," je Molodkin svoj koncept pojasnil za Sky News. "Odkar je Julian Assange v zaporu, so pritiski na svobodo izražanja, svobodo govora, svobodo informacij vse večji. Vse to zdaj zelo močno čutim."

Molodkin je sef, ki ga hrani v svojem studiu na jugu Francije, v petek zaklenil; zdaj načrtuje njegovo selitev v muzej. Če bo Assange izpuščen na prostost, bodo dela vrnjena njihovim lastnikom. Molodkin sicer priznava, da je nekaj lastnikov "zelo strah tega, da bi se kislina aktivirala po nesreči", a jih miri, da je Dead Man's Switch "zelo profesionalno zasnovan mehanizem".

Ruski disident sicer pravi, da "ne bi občutil ničesar", če bi bilo treba umetnine dejansko uničiti, češ da je "svoboda veliko pomembnejša".

Sorodna novica Putin v krvi ukrajinskih borcev: projekcije dela ruskega umetnika na stavbah v prestolnici

Umetnine, ki jim grozi, da bodo izbrisane iz zgodovine
Molodkin ni pripravljen razkriti, katere umetnine ima v sefu, pravi pa, da gre za izvirna dela Picassa, Rembrandta, Warhola, Jasperja Johnsa, Jannisa Kounellisa, Roberta Rauschenberga, Sarah Lucas, Santiaga Sierre, Jaka Chapmana – in njegova lastna. "Če bi se kaj zgodilo in bi kako umetnino uničili, bo ta izbrisana iz zgodovine – nihče ne bo vedel, katero delo je bilo," pojasnjuje umetnik. "Imamo pa dokazno dokumentacijo in vsa dela smo fotografirali."

Assange prihodnji teden znova pred sodiščem
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, ki je avstralski državljan, je od aprila leta 2019 zaprt v londonskem zaporu Belmarsh. V ZDA mu grozi do 175 let zapora, ker je od leta 2010 objavil več kot 700.000 zaupnih dokumentov o ameriških vojaških in diplomatskih dejavnostih v Iraku in Afganistanu. Dokumenti so razkrili, da je ameriška vojska med omenjenima vojnama v več incidentih, o katerih niso poročali, mučila zapornike in ubila na stotine civilistov.

Britanska vlada je junija leta 2022 ugodila zahtevi ameriške vlade po zapornikovi izročitvi Washingtonu. Assange se je na odločitev pritožil, v torek in sredo pa ga o pritožbi čaka zaslišanje pred višjim sodiščem Združenega kraljestva.

Assangeevi podporniki opozarjajo, da mu, če ga izročijo ZDA, grozi do 175-letna zaporna kazen. Obtoženčev odvetnik trdi tudi, da je "ogroženo Assangeevo življenje", če pritožba ne bo uspešna.

"Število ničel pri ceni slike ni pomembno, ko gre za življenje"
Giampaolo Abbondio, lastnik umetniške galerije v Milanu, je za Sky News potrdil, da je za projekt posodil originalno Picassovo delo – in se s pogodbo zavezal, da ne bo razkril, za katero delo gre. Priznava, da je bila njegova prva reakcija na Molodkinovo prošnjo: "Ni možnosti." A se je pozneje pustil prepričati. "Dojel sem, da je za svet pomembneje, da ima enega Assangea kot eno Picassovo delo, zato sem privolil v to. Recimo, da sem optimist in da gre samo za izposojo. Če bo Assange svoboden, delo lahko dobim nazaj."

"Picassova dela so vredna od 10 tisoč do 100 milijonov, ampak mislim, da število ničel ničesar ne spremeni, ko govorimo o človeškem življenju."

Tudi umetnik Franko B je za omenjeni medij potrdil, da je avtor enega od del v sefu. "Gre za čudovito delo ... Eno najboljših, kar sem jih kdaj ustvaril," pravi. "Zdelo se mi je pomembno, da prispevam nekaj, kar mi veliko pomeni. Nisem doniral kosa, ki bi ga našel v kakem kotu svojega ateljeja. Doniral sem delo, ki mi veliko pomeni in ki načenja temi svobode in cenzure. To je majhna gesta v primerjavi s tem, kaj je naredil Assange in kaj zdaj prestaja."