Umor kultnega pesnika, pisatelja, režiserja in levo usmerjenega intelektualca 2. novembra 1975 je še vedno uganka za številne italijanske zgodovinarje, ki sumijo, da so ga ubili politični nasprotniki.
Odvetnik Grieca in Giovannetija Stefano Maccioni je januarja na spletu objavil peticijo za vnovično odprtje primera, pod katero se je podpisalo na tisoče ljudi.
Poleg Maccionija, ki mu je leta 2010 uspelo doseči vnovično odprtje primera, a so ga nato spet zaprli, za peticijo stoji še nekdanji odvetnik Pasolinijevega bratranca.
Nova pobuda je povezana z decembrsko izjavo nekdanjega sodelavca Maglianove tolpe Maurizia Abbatina parlamentarni komisiji za boj proti mafiji, ki je dejal, da je bil umor povezan s krajo filma, pri katerem je Pasolini delal.
Iznakaženo truplo 53-letnega Pasolinija so našli na nogometnem igrišču v Ostii blizu Rima. Umor je priznal prostitut Giuseppe Pelosi - Pino, ki je bil obsojen na devetletno zaporno kazen. Leta 2005 je sicer umor zanikal in kot storilce imenoval "tri možake s sicilijanskim naglasom". Pasolinijeva prijateljica, znana novinarka Oriana Fallaci pa je trdila, da naj bi bil to politično motiviran umor desnih skrajnežev.
Številni oboževalci ikoničnega levičarskega gejevskega pesnika, pisatelja in filmskega ustvarjalca so vedno sumili, da je za njegovim umorom še kaj več kot impulzivno dejanje prostituta. Umor naj bi bil politično motiviran, pravijo: zaradi filma Salo ali 120 dni Sodome o poslednjih dnevih Mussolinijeve diktature so mu skrajne desničarske organizacije pogosto grozile s smrtjo.
V svojem bogatem literarnem in filmskem opusu je Pasolini vselej provokativno in kritično obravnaval socialna, ideološka, religiozna in moralna vprašanja človekovega bivanja. Bil je na večnem razpotju med pripadnostjo marksistični ideologiji in predanostjo globokemu krščanskemu čustvovanju.
"Četudi bo ostala njegova smrt nepojasnjena, je treba vedeti, da njegov nasilni in okrutni umor sovpada z izbruhi terorizma in družbenih konfliktov v italijanski družbi, ki jo je Pier Paolo vse življenje strastno, polemično in provokativno kritiziral ter analiziral," o velikem cineastu piše Majda Širca. "Ni tudi zanemarljivo, da jo je sam izzival in hodil po tistih robovih, kjer črte med biti in ne biti skorajda ni več. Kajti vse njegovo delo in življenje sledi misli, da nam šele smrt daje smisel."
Razkačil tako Cerkev kot tudi Komunistično partijo
Pasolini se je rodil leta 1922 v Bologni. Med letoma 1930 in 1931 je skupaj s svojo družino živel v Idriji, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole. Njegov prvi film je Accattone iz leta 1961. Film je z nasilno upodobitvijo življenja zvodnika v Rimu takoj postal senzacija. Leto pozneje je odmeval tudi njegov naslednji film Mamma Roma, v katerem je rimsko prostitutko srednjih let upodobila igralka Anna Magnani. Pasolinijevi poznejši filmi so bile s spolnostjo nabite priredbe klasičnih del, kot so Dekameron, Canterburyjske zgodbe in Arabske noči.
Pisal je tudi kritiško priznane romane in poezijo. Zaradi prvega romana z naslovom Otroci življenja, ki je bil objavljen leta 1955, so proti njemu vložili tožbo zaradi obscenosti. Roman sta obsodila tako Vatikan kot Komunistična partija Italije, katere član je bil Pasolini. Poskusi, da bi Pasolinija preganjali zaradi romana, so se končali brez uspeha, knjiga pa se je uvrstila med finaliste za strego, najpomembnejšo italijansko literarno nagrado.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje