Novico o avtoričini smrti je po poročanju Associated Press (AP) sporočil Paul Bogaards iz založbe Knopf, ki sodi pod Penguin Random House. Navedel, da je umrla zaradi zapletov, povezanih s Parkinsonovo boleznijo. Imela je 87 let.

Skupaj s Tomom Wolfom, Noro Ephron in Gayem Talesejem je sodila v vrh novega žurnalizma, ki se je pojavili v 60. letih prejšnjega stoletja in povezoval literarni slog z dokumentarnim poročanjem. Pripoved je tako običajno zasnovana na avtorjevi udeležbi v dogajanju in posledični prvoosebni pripovedni perspektivi.

Hladno in neusmiljeno seciranje sveta
Didion je bila znana po svojem hladnem in neusmiljenem seciranju kulture in politike, od hipijev in predsedniških kampanj do življenja slavnih v Hollywoodu. Njena zbirka esejev White Album sodi med tako rekoč esejistične standarde, Slouching Towards Bethlehem in Play It As It Lays pa veljata za ključni zbirki literarnega žurnalizma.

Njena romaneskna prodajna uspešnica The Year of Magical Thinking iz leta 2005 velja za klasično delo o žalosti in je prejela ameriško nacionalno knjižno nagrado. Leta 2018 je pod naslovom Leto čudodelnih misli izšel tudi v slovenskem prevodu Miriam Drev.

Smrt moža in hčere
Decembra 2003 je po 40 letih zakona umrl mož Joan Didion, pisatelj John Gregory Dunne, že pred njegovo smrtjo pa je nevarno zbolela tudi njuna 38-letna posvojena hči. V spominskih zapisih tako pripoveduje o doživljanju družinske tragedije, o izgubi, žalovanju in neskončno bolečih občutkih. Hči Quintana Roo Dunne je umrla avgusta 2005. Leta 2011 je sledila knjiga Blue Nights, tako rekoč nadaljevanje dela The Year of Magical Thinking, ki prinaša avtoričine spomine in razmišljanja, povezovalni motiv katerih je soočanje matere s hčerino usodo.

Joan Didion se je rodila leta 1934 v Sacramentu v Kaliforniji in se je od malih nog navduševala nad knjigami. K pisanju jo je spodbujala mati, še posebej pa jo je navduševala proza Ernesta Hemingwaya. Bila je sramežljiva, vendar ambiciozna. Nagnjena k samoti, a tudi odločena, da se bo izražala s pisanjem in javnim nastopanjem. Leta 1956 je diplomirala na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, sledila je selitev v New York, kjer jo je po zmagi na natečaju čakala zaposlitev pri reviji Vogue.

Pripovedujemo si zgodbe, da bi živeli ...
Med njene najslavnejše romane sodi še Play It as It Lays iz leta 1970. V zgodovino kinematografije pa se je zapisala kot soscenaristka filma The Panic in Needle Park iz leta 1971 z Alom Pacinom in Kitty Winn v glavnih vlogah. Scenarij je napisala skupaj z možem, s katerim sta v sodelovanju z režiserjem Frankom Piersonom napisala tudi scenarij za film A Star is Born, v katerem sta leta 1976 zaigrala Barbra Streisand in Kris Kristofferson.

Velik del njene stvarne literature je zbran knjigi iz leta 2006 We Tell Ourselves Stories in Order to Live (Pripovedujemo si zgodbe, da bi živeli), naslovljeni po uvodnem stavku njenega slavnega naslovnega eseja iz omenjene zbirke White Album, ki govori o iskanju resnice, ki se skriva za resnico ene same ženske.

"Pisatelji vselej nekoga prodajo"
Didion je bila majhna in krhka pojava že kot mladenka – z velikimi, žalostnimi očmi, pogosto skritimi za sončnimi očali, ter mehkim in premišljenim slogom govora. Nekoč je dejala, da je sama opazila, da je "fizično tako majhna, tako temperamentno nevsiljiva in tako nevrotično neizrazita, da ljudje po navadi pozabijo, da je moja prezenca v nasprotju z njihovimi najboljšimi željami". In dodala, da "pisatelji vselej nekoga prodajo".

Joan "Didion je bila ena najbolj vznemirljivih avtoric in pronicljivih opazovalk v državi. Njena najbolje prodajana leposlovna dela, komentarji in spomini so prejeli številna priznanja ter veljajo za sodobno klasiko," so v slovo svoji varovanki zapisali pri založbi Knopf.

Joan Didion je umrla 23. decembra na svojem domu na Manhattnu v New Yorku.