V požaru, ki ga je povzročil kratki stik v električni napeljavi, je zgorelo okoli 50.000 knjig, do zdaj pa jih je knjižnici, za pomoč kateri so ustanovili fundacijo Vodafone Stiftung Deutschland, uspelo nadomestiti že polovico; v besedah direktorja knjižnice Michaela Knocheja: "Od 50.000 izgubljenih knjig nam jih je uspelo 6.500 nadomestiti z identičnimi knjigami, izgubo pa smo omilili še z nakupom 23.000 izgubljenim podobnih knjig." Naj še enkrat spomnimo na izjemno izgubo, ki je s požarom 2. septembra 2004 prizadela ne le Weimar in Nemčijo, ampak tudi celotno Evropo, saj so bile v zgodovinski knjižnici shranjene knjige, ki veljajo za temelje evropske misli in umetnosti. V požaru so tako izginila dela Goetheja, Herderja in Schillerja, ena od najdragocenejših knjig, ki so jih vendar uspeli rešiti, pa je Lutrova Biblija iz leta 1534. Omenimo le, da sa knjižnico, posvečeno vojvodinji Anni Amalii ustanovili leta 1691.
Soba očeta weimarske klasikeV Weimarju še naprej poteka tudi restavriranje poškodovanih knjig. Samo iz znamenite Rokokojske dvorane so odnesli 62.000 poškodovanih zvezkov. Ko že ravno omenjamo Rokokojsko dvorano, naj si dovolimo pripis, da gre za znamenito trinadstropno dvorano, ki jo krasi portret velikega mecena umetnosti in 'očeta' tako imenovane weimarske klasike, obdobja, ko so v Weimarju in Jeni med drugim delovali Goethe, Wieland, Fichte, Schiller in Herder, vojvode Karla Avgusta. Do zdaj so v Weimarju restavrirali skoraj 20.000 knjig in pri tem jim zelo pomaga novi restavratorski postopek.
Restavriranje, ki ne izbriše sledi požara
Ta postopek posnema proces izdelave papirja. V posebnih prešah namreč ostanke poškodovane knjige spojijo s povsem novim papirjem, in sicer v postopku, ki je enofazen in tako starega papirja ne obremenjuje z večkratnim vlaženjem in sušenjem. S tem postopkom sledi požara ne izginejo, saj ostanejo meje med avtentičnim papirjem in tiskom ter novim dopolnilom poškodovane strani vidne, vendar pa se kakovost starega papirja in njegov značaj tako popolnoma ohranita. anaa ta način nameravajo restavrirati tudi knjige, ki so se ohranile le v fragmentih.
Skenirane fragmente restavratorji vnašajo v računalnik, kjer jih dopolnijo s podatki v drugih knjižnicah ohranjenih identičnih knjig, tako oblikovana podatkovna matrica pa postane vzorec za tiskanje 'stare-nove' knjige. Zgolj v fragmentih se je v knjižnici Anna Amalia ohranilo okoli 28.000 knjig, v knjižnici pa menijo, da bodo s tem postopkom lahko rešili 8.000 knjig. Do zdaj so že obdelali 40.000 strani. V knjižnici upajo, da bosta restavriranje in nakup vseh izgubljenih knjig končana do leta 2015.
V knjižnici Anna Amalia pa je ta čas na ogled tudi razstava, ki nas uvede v zgodovino obrti oziroma včasih prave umetnosti vezave knjig. Na ogled je 50 izjemnih primerkov vezave, ki predstavljajo razvoj knjigoveštva od gotike do danes. Fokus razstave so primerki reliefnega tiska, ki se je najprej uporabljal prav za platnice knjig in katerega najstarejše primerke hrani prav knjižnica Anna Amalia.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje