Zaslovel je z velikimi skulpturami človeških teles, še posebej z upodobitvijo mišičastih nubskih rokoborcev iz Sudana, saj je ta skulptura, ko je bila leta 1999 razstavljena v Parizu, pritegnila več kot tri milijone obiskovalcev. Velike skulpture je Ousmane Sow izdeloval iz mešanice gline v barvi rje, za katero skrivnega recepta ni nikoli izdal. Bil je prvi afriški umetnik, ki je bil sprejet v prestižno francosko akademijo umetnosti.

"Zares je spremenil tok zgodovine sodobnega kiparstva," je dejal umetnostni zgodovinar Francoise Monnin iz Pariza, ki Sowa uvršča med največje svetovne kiparje, kot je Auguste Rodin.

Razburjenje zaradi golih teles
Sow se je izšolal in delal kot fizioterapevt, kiparjenje pa je bilo do njegovega 50. leta zgolj konjiček. Nato je postal prepoznaven s prvo razstavo v domačem Dakarju leta 1987, ki je povzročila precej javnega razburjenja, saj je upodobil gola moška telesa, kar je bilo za pretežno muslimansko državo nezaslišano. "V njegovih delih se prepletata moč in človeški duh," se je spominjala Stephane Martin, predsednica pariškega muzeja Quai Branly, ki se je udeležila prve razstave v Dakarju.

Največ oboževalcev je imel v Franciji, pa tudi v ZDA, od koder je dobival ustvarjalne inspiracije. V muzeju Whitney v New Yorku je tako razstavil serijo 35 kipov, s katerimi je uprizoril bitko ameriških staroselcev pri Malem velikem rogu (Little Bighorn) z vojsko ZDA, v kateri so zmagali staroselci. "Bil je Afričan, a njegove skulpture so univerzalne," je sklenila Monninova, ki je Sowa osebno poznala več kot 20 let. Še mesec dni pred smrtjo je kiparil, je dodala.