Pri tem so se ozrli v preteklost, k t. i. vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij, a kot je pojasnila komisarka slovenske predstavitve Maja Vardjan, pri tem ne gre za nostalgijo, temveč za prikaz znanj iz preteklosti.

Sorodna novica Beneški arhitekturni bienale se bo tokrat preoblikoval v Laboratorij prihodnosti

Slovenski paviljon so odprli danes, kar je dva dni pred uradnim odprtjem bienala v razstavišču Arsenale. V njem se predstavlja skupina arhitektov mlajše generacije iz dveh arhitekturnih birojev, ki se je posvetila temi ekologije v arhitekturi, ki je v preteklosti bistveno vplivala na razvoj te discipline.

Maša Mertelj, Matic Vrabič in Eva Gusel iz biroja Mertelj Vrabič Arhitekti ter Anja Vidic in Jure Grohar iz biroja Vidic Grohar Arhitekti so svoj projekt naslovili +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture, z nagovorom pa je paviljon odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Arhitekti so po njenih besedah opravili izjemno delo in izpostavili aktualno problematiko, pri čemer so ostali zvesti svojemu avtorskemu jeziku. Kot je dejala, se s problematiko, ki jo obravnavajo, srečuje tudi Slovenija, obenem pa se povezuje s temo letošnjega bienala Laboratorij prihodnosti, ki jo je izbrala kuratorka Lesley Lokko.

"Pravičen prehod in uporaba gradbenih materialov, razmišljanje o trajnostni arhitekturi je nekaj, kar moramo ponotranjiti vsi na vseh področjih, ne le znotraj arhitekture, ampak tudi znotraj državnih politik, odločevalci in vsak kot posameznik, ki se s tem ukvarja. Moramo se vprašati, kaj je tisto, kar nas lahko nauči iz zgodovine, in kaj so tiste stvari, ki nas peljejo v prihodnosti" je med drugim dejala ministrica in izpostavila še pomembnost sodelovanja Slovenije na tako pomembni mednarodni razstavi.

K projektu so povabili 50 skupin arhitektov iz Evrope
Skupina arhitektov je paviljon zasnovala okrog vprašanja ekologije v arhitekturi. Ta je v preteklosti že bila del arhitekture, pozneje pa so se arhitekti zatekli k tehničnim, inženirskim rešitvam, kot so toplotne črpalke, rekuperacija, tehnologija ničenergijskih hiš in podobno. Po besedah Eve Gusel se je izgubil premislek, kako ekologijo obravnavati skozi dejansko arhitekturo in arhitekturni koncept.

K projektu so povabili 50 skupin arhitektov iz Evrope, ki so predlagali po en primer vernakularne arhitekture, zgrajene po energetskem načelu, pet jih je na ogled v paviljonu.

Iz Slovenije je mogoče videti primer kmečke peči kot večopravilni element hiše, saj so jo uporabljali tako za ogrevanje, kuho kot za sušenje pridelkov, in sobo v sobi, kot je pastirska koča na Veliki planini, v kateri se temperaturni gradient iz manjšega prostora premika v večjega. Ta princip se je izgubil z ogrevanjem vseh prostorov na enako temperaturo.

Za postavitev paviljona so uporabili filc iz ovčje volne, lipov les in opeko
Tretji primer je poljski in predstavlja način zmanjšanja prostora za energetsko učinkovitost, četrti je kokon kot primer prostora spanja, katerega zmanjšanje omogoči drugačno organizacijo drugih prostorov, peti pa predstavlja idejo vmesne cone oziroma razširitve pročelja, ki ščiti hišo pred zunanjimi vplivi. Za postavitev paviljona so uporabili filc iz ovčje volne, lipov les in opeko, je pojasnil Grohar.

Projekt spremljajo fotografije Klemna Ilovarja, v nadaljevanju pa bo dobil še publikacijo, ki bo predvidoma izšla junija, ter medresorsko konferenco v Ljubljani, ki bo povezala gospodarstvo, znanost in kulturo.

Paviljon bo na ogled ves čas trajanja bienala, ki se bo sklenil 26. novembra. Lokko si je arhitekturno razstavo zamislila kot kalejdoskop zgodb, polovica od teh jih je iz Afrike in afriške diaspore.