Na ta dan je potekala tudi štafeta mladosti; zadnja je pred 35 leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala jo je tudi t. i. "plakatna afera", ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. In kot vsako leto na ta dan je tudi letos posebej slovesno v beograjskem Muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in Jovanke Broz.

Sorodna novica Kdo bo Vivaldiju plačal dnevnice ali kako generala navdušiti za "nacistični" plakat za štafeto mladosti

Pred muzejem so se predstavniki različnih združenj in gibanj, najbolj gorečih privržencev Jugoslavije in Tita, zbrali že pred odprtjem, seveda s svojo štafeto mladosti. "Po točno 35 letih, na 135. obletnico tvojega rojstva, štafeta mladosti spet potuje od Vardarja do Triglava. Nosili jo bodo neki novi otroci, ki niso pozabili besedila pesmi Računajte na nas," je zbranim sporočil Boris Petkovič, generalni sekretar gibanja Jugoslovanski center Tito iz Beograda.

To je bil čas, ko se je živelo, delalo, potovalo. Takšni časi, kot so bili v času Tita, se ne bodo nikoli več ponovili," je prepričan Vladimir Vignjević, eden od udeležencev štafete. "Obujamo spomine na lepe dni, ko ste bili z nami tudi vi, bratje Slovenci. Tito gotovo ni bil zločinec. Jaz v mladosti nisem doživela nič slabega. Imela sem brezplačno šolstvo, s starši smo lahko odšli na morje, kadar smo hoteli," je za ekipo slovenske televizije povedala Radmila Tanović.

Plakat, ki je zamajal Jugoslavijo
Oblikovanje in idejno rešitev zadnje štafete mladosti so prepustili ljubljanskemu studiu novi Koletivizem, za izbran in potrjen plakat se je pozneje izkazalo, da je oblikovan po vzoru nacističnega plakata. A plakatna afera je poenotila tedanjo slovensko politično opozicijo, intelektualno, umetniško srenjo, nastal je dokument Klic k Razumu, načeti so bili temelji takratne Jugoslavije.

Pozneje so za dan mladosti oblikovali novo štafeto, v njenem izgledu z osmimi kapljami krvi so mnogi pozneje prepoznali napoved krvavih dogodkov. Odprle so se tudi razprave o Titu in Jugoslaviji, o zločinih, preganjanju drugače mislečih.

Muzej Jugoslavije ni prostor jugonostalgije
"Mnogi imajo predsodke o Muzeju Jugoslavije kot kraju, kjer na obdobje Jugoslavije gledamo zgolj naklonjeno, kraju jugonostalgije," ugotavlja kustosinja Muzeja Jugoslavije Sara Safić. "Zares se trudimo, da ne bi bili to, ampak da se kritično ukvarjamo z jugoslovanskim nasledstvom, da o tem razmišljamo z vseh mogočih strani. Še posebej o liku Tita, ki je bil kontroverzna osebnost."

To je najbolj obiskan muzej v Srbiji, večinoma prihajajo tujci. Kot pravi kustosinja, bi bilo škoda, da ga ne bi videli zaradi predsodkov. Lahko obiščete le muzej ali park – ni vam treba v hišo cvetja, dodaja, čeprav je to eden največkrat fotografiranih krajev v Beogradu, še posebej na 25. maj.