Na razstavi so do 14. novembra na ogled povečave arhitektovih risb in rokopisov, odtisnjenih na viseča platna.

Po besedah avtorja razstave arhitekta Aleksandra S. Ostana so izbrani motivi na Ravnikarjevih risbah izjemno virtuozno komponirani, izrezi so perfektni, podobe pa prefinjeno skladne. V globinah črno-belih nanosov, doseženih z značilnimi mojstrovimi šrafurami, doživimo ne le chiaroscuro dramaturgijo lokalne nevihte, temveč skozi osamljene figure, ki tu in tam tavajo po krajini, tudi dramo majhnosti in minljivosti človeškega življenja.

V Cankarjevem domu so zapisali, da je bil Edvard Ravnikar (1907–1993) gotovo najbolj celovita osebnost slovenske arhitekture in urbanizma v drugi polovici 20. stoletja. Bil je najbolj nadarjen in avtonomen učenec Jožeta Plečnika ter tudi zelo cenjen sodelavec Le Corbusierja v Parizu. Poleg številnih urbanističnih in arhitekturnih zasnov je za seboj pustil velik opus intimnih pričevanj v risbi in besedi, ki so manj znana in so jih ohranili njegovi dediči.

Srečanje z njimi se lahko gledalca globoko dotakne tako z lepoto podob kot tudi s pronicljivostjo misli, saj premorejo veliko notranjo moč. "Ravnikar je bil tudi izjemen humanist, erudit in pričevalec svojega stoletja. V zapuščini njegovih drobnih knjižic naletimo na analitsko pronicljiva, globoka razmišljanja o sodobnem svetu, umetnosti in arhitekturi ter življenju nasploh. Večkrat so podprta z referencami iz filozofije, literature, zgodovine in znanosti, pa tudi nacionalne kulture in politike," so zapisali v CD.

Navdihujoče podobe, ki so predstavljene v CD, so prepletene z arhitektovim lucidnim opazovanjem, komplementarna pola njegovega ustvarjanja pa sta tesno prepletena in povezana; v njem se umetnik srečuje z znanstvenikom, risar z mislecem, poet z inventorjem.

Povečave arhitektovih risb in rokopisov, odtisnjenih na viseča platna, oblikujejo začasen troladijski prostor v njegovi najlepši dvorani, vhodni avli Cankarjevega doma. Risbe na razstavi je mogoče shematsko razdeliti v tri kategorije: prvobitna iskanja, ki tipajo za še ne izrečenimi oblikami vizionarskih arhitektur; virtuozna, dramatična doživetja urbanih in naravnih krajin, ki so ga navdihovale na poteh po svetu; ter raziskovanja v risbi in skici, namenjena konkretnim projektom, so še zapisali ob razstavi.

Razstava je nastala v sodelovanju z Majdo Kregar in Heleno Ravnikar (Ambient) ter v koprodukciji CD in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.