Film z naslovom V deželi močnih žensk nastaja pod režijsko taktirko Anje Salomonowitz. Napoveduje, da bo film izrazno močan po barvi, tonu in osebnosti, takšno torej, kot je bilo življenje in delo umetnice. V ospredju bo predvsem osebnost slikarke. "Nikoli ni želela, da bi omenjali njeno starost. Vztrajala je pri nošnji športnih hlač, pomembno ji je bilo, da je mlada in da je telesno fit," pravi režiserka.

Upodobila jo bo avstrijska gledališka in filmska igralka Birgit Minichmayr, ki pravi, da čuti do Marie Lassnig predvsem spoštovanje, "ker jo zelo občudujem in obožujem. Najprej sem morala najti vrata za vstop v njen kozmos".

Maria Lassnig je akademsko izobraževanje začela leta 1941 na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti v razredu Wilhelma Dachauerja. Leta 1943 je morala študij prekiniti, ker so njene slike označili za "izrojene". Študij je končala zato pozneje, in sicer pri Ferdinandu Andriju in Herbertu Boecklu. Samostojno se je prvič predstavila leta 1948 v Celovcu.
Za potrebe filma bodo rekonstruirali razstavo iz leta 1974 v dvorani grbov deželnega zbora avstrijske Koroške, kjer je njena slika z moškim aktom povzročila velik škandal. Šlo je za podobo njenega tedanjega partnerja, sliko pa so morali zakriti.

Prav omenjena slika pa je takrat povezala slikarko s tedaj 18-letnim Arnulfom Rainerjem.
Rainerja, ki je bil več kot umetničin slikarski kolega, igra komaj 16-letni Oskar Haag iz Celovca. Igralec pravi, da je sam velik občudovalec slikarjev. Na vlogo se je zelo poglobljeno pripravljal z branjem Rainerjevih intervjujev in obiskovanjem muzejev, kjer so razstavljena njegova dela, ter se tudi poučil o življenju Marie Lassnig.

Leta 1951 se je slikarka preselila na Dunaj, kjer se je vključila v krog Otta Mauerja. Gre za duhovnika, ki se je zanimal za umetnost in ki je ob katedrali sv. Štefana ustanovil umetniško galerijo. Sedemnajst let pozneje se je preselila v New York, kjer se je poleg slikarstva začela ukvarjati tudi z animiranim filmom. Njena kariera se je razvila, ko se je kot 60-letnica vrnila iz New Yorka na Dunaj, kjer je kot prva slikarka na nemško govornem področju začela poučevati na Visoki šoli za uporabno umetnost.

Isto leto je prineslo sodelovanje na bienalu v Benetkah, v letih 1982 in 1997 pa sta sledili povabili na documento v Kasslu. S svojim avtobiografskim animiranim filmom Kantate je leta 1993 na Berlinalu zastopala Avstrijo. Kot prva slikarka je leta 1988 prejela veliko avstrijsko državno nagrado. Beneški umetnostni bienale jo je leta 2013 počastil z zlatim levom za življenjsko delo, umrla je leto pozneje.

Film naj bi v avstrijske kinematografe prišel čez dobro leto dni.