S 35-mm filmskega traku bodo 2. maja od 14. ure do polnoči projecirali filme Sončni krik, Pomladni veter, Krč, Trenutki odločitve in Dobri stari pianino.

Boštjan Hladnik je Sončni krik napisal med vožnjo iz Nemčije v Ljubljano. "Ko se mi je kaj posvetilo, sem zapeljal na stran in reč hitro zapisal. In tako celo pot. Nenehno sem ustavljal," je v preteklosti o ustvarjalnem procesu povedal Hladnik.

Hladnik je na Slovenijo pogledal skozi tuje oči. Zato se je film ob izidu leta 1968 zdel nekoliko šokanten in nezemeljski. Opira se na lahkotne britanske rock komedije, ki so v 60. letih 20. stoletja slikale poveličevanje novega načina življenja.

S podobno lahkotnostjo je režiral tudi Rajko Ranfl, ki se je leta 1974 predstavil s komedijo Pomladni veter. Z ozirom na revolucionarne spremembe 60. let minulega stoletja v njegovem filmu tudi študenti v Sloveniji nosijo seksualno revolucijo v očeh, ustih in telesih.

Krč Boža Šprajca iz leta 1979 je film o umazani industriji cementa in o socialističnem kapitalizmu. V njem skozi oči družbe, ki je že v socializmu, opazujemo podeželje, ki še vedno živi kot pred vojno, ko socializma še ni bilo. Po mnenju Štefančiča je to film, ki po slovensko prikazuje tako lepoto kot spopad civilizacij.

V filmu Dobri stari pianino Franceta Kosmača iz leta 1959 spremljamo uglaševalko klavirja Anuško, ki naj bi z dogovorjeno melodijo dala partizanom znak za napad na domobrance. Anuška se odloči, da kljub gotovi smrti z igranjem ne bo prenehala. S tem gledalca postavi pred spoznanje, da je "teror del etične odločitve" in smrt njen dokaz.

Variacijo tega, kar se zgodi v Dobrem starem pianinu, ponujajo tudi Trenutki odločitve Františka Čapa iz leta 1955, v katerem spremljamo serijo napačnih odločitev doktorja Korena.

Po operaciji ranjenega ilegalca, v samoobrambi ubije domobranskega poročnika. Po begu se zateče k brodarju, ki je oče ubitega človeka. Ko doktor ugotovi, da brodar ve za njegov umor, je že prepozno, ker se odloči, da bo brodarjevi ženi pomagal pri porodu.