Ob robu dogodka bo o simbolih v kitajski umetnosti predaval tudi strokovnjak za digitalizacijo in vizualizacijo kitajskih predmetov Džou Vejčjang.

Vejčjang, ki se raziskovalno ukvarja tudi z vojaško zgodovino, predvsem z astronomskimi instrumenti in zgodovinskimi tipi različnega orožja, je podrobneje raziskal tudi plenjenje Hallersteinove armilarne sfere s strani nemških vojaških čet v Pekingu na začetku 20. stoletja, tokrat pa bo spregovoril predvsem o simbolih v kitajski umetnosti.

Kot je za STA povedala vodja Centra za azijske študije ZRS Koper Helena Motoh, bodo istočasno v Centru humanističnih znanosti v Kopru postregli s fotografsko razstavo, na kateri si bo do 23. novembra moč ogledati detajlne fotografije artefaktov iz Skuškove zbirke, ki je sicer po več desetletjih ponovno na voljo za ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Skuškova zbirka sicer velja za največjo zbirko vzhodnoazijskih predmetov v Sloveniji. Njen ustanovitelj je mornariški častnik Ivan Skušek ml., ki je predmete zbiral med letoma 1914 in 1920, ko je živel v Pekingu. V tem obdobju je zbral okrog 500 predmetov različnih tipov. Kot so zapisali v Slovenskem etnografskem muzeju, poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo njegova zbirka obsega tudi predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).

Skušek je skupaj z ženo, sicer Japonko, želel odpreti azijski muzej, a mu to ni uspelo, zato je vse do svoje smrti leta 1947 bival med predmeti, ki jih je zbral. Ko je njegova žena leta 1963 umrla, je zbirko prevzel Slovenski etnografski muzej, kjer je na ogled do 31. avgusta 2025.