Postavitev obsega 105 likovnih del, od teh jih je več na novo pridobljenih. Po besedah direktorja galerije Bojana Božiča gre za dela, ki jih je Jakčeva galerija pridobila v zadnjih štirih do petih letih, dosedanjo postavitev pa so razčlenili z dodanimi panoji.

Velik del Jakčevega kostanjeviškega fonda tvorijo skice in risbe oziroma tako imenovani Jakčevi likovni dnevniki, osnove za njegova poznejša dela. Prva Jakčeva donacija sodi v začetek kostanjeviške galerijske dejavnosti, v leto 1956, ko je umetnik skupaj z nekaterimi drugimi umetniki podaril slike za prvo galerijsko postavitev v kostanjeviški Osnovni šoli Jožeta Gorjupa. Poznejša donacija je povezana z obnovo nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici in sodi v leto 1974, ko so galerijo po Jakcu tudi poimenovali. Jakac je takrat podaril več grafičnih listov in nato še pastelov, poznejša leta pa so galeriji prinesla še nekaj Jakčevih ključnih del in tako so zbirko ves čas dopolnjevali.

Nova dela in drugačna postavitev
Prvič so prenovili in posodobili stalno zbirko pred desetimi leti, torej ko smo praznovali 100-letnico umetnikovega rojstva, njegovo dediščino pa so takrat predstavili z vidika njegovega zgodnejšega obdobja. Ob tokratnem jubileju so poleg predstavitve novih del prestavili tudi del stalne postavitve. Namesto pastelov so tako na ogled Jakčeva grafična dela iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, v obeh velikih dvoranah vzhodnega krila galerije pa so v povezavi s pasteli, olji in grafikami predstavili zgodnjega Jakca.

Razstavo so postavili ...
Za postavitev razstave so zaslužni novomeški arhitekt Jovo Grobovšek, kustos kostanjeviške galerije Goran Milovanović in umetnostna zgodovinarja Milček Komelj ter Andrej Smrekar. Kot še dodaja Božič, so za razstavo vse grafike na novo uokvirili. Ob odprtju razstave bo nekaj besed o Jakcu z zbranimi delil umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar, slavnostna govornica bo še vršilka dolžnosti direktorice direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

Življenje in delo Božidarjevega Jakca
Slikar, grafik in akademik Božidar Jakac (1899-1989) se je v svoji likovni umetnosti sprehodil od realizma, prek impresionizma in simbolizma k ekspresionizmu in je v svoji umetnosti težil k harmoničnemu izražanju celovitosti življenja. Rodil se je v Novem mestu, na Kostanjevico na Krki pa ga je vezal materin rojstni kraj.
Med letoma 1919 in 1923 je študiral na akademiji v Pragi, nato pa bil med 1925 in 1928 profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je obiskal Berlin, Pariz in Norveško, prav tako je potoval v severno Afriko in ZDA. Leta 1945 je bil eden od ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani (1945), nato njen prvi rektor in prvi profesor za grafiko in risanje, številnim domačim ustvarjalcem pa je odprl vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča. Tudi po vojni je veliko potoval, utrinke iz tujih dežel pa vestno vnašal v likovni umetnosti, fotografiji in filmu.

Pred 60 leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pred 50 leti pa častni občan Novega mesta. Pokopan je v Novem mestu.