Generalna direktorica CD-ja Uršula Cetinski je pred dogodkom v Gallusovi dvorani izpostavila, da sta bili zadnji dve leti za CD zelo travmatični, saj so bila obdobja, ko so bili zaradi covida-19 povsem brez občinstva. Kot je dodala, bodo Berlinske filharmonike pozdravili po dolgih letih prizadevanj, da bi jih gostili v Gallusovi dvorani. V Cankarjevem domu bodo igrali prvič in po več kot sto dvajsetih letih bodo spet nastopili v Ljubljani.

Ker v njem igrajo tudi trije slovenski glasbeniki, se skoraj spodobi, da nastopijo tudi v Sloveniji, je pred koncertom povedal član predstavništva orkestra Stefan Dohr. To so hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder, ki sta še v preizkusni dobi.

Andrej Žust si šteje za velik privilegij, da je del tega presežnega sestava. Preden je dobil mesto v orkestru, je bil že član orkestrske akademije (Karajan-Akademie) in se je spominja kot ene najboljših šol med študijem. Ponudila mu je namreč možnost za sodelovanje z odličnimi dirigenti in solisti. Dodal je, da se rad vrača domov ter se s koncerti predstavlja slovenskemu občinstvu. Tako se bo 3. in 4. marca letos kot solist predstavil z orkestrom Slovenske filharmonije.

Matic Kuder, ki pri orkestru prestaja preizkusno obdobje, na vprašanje o visokih pričakovanjih odgovarja, da to čuti kot pozitiven pritisk in kot potreben adrenalin za odlične izvedbe, hkrati pa poudarja, da je dobro energijo v orkestru vedno občutiti.

Hornist Stefan Dohr je ob koncu dodal, da je Kirill Petrenko že tretji glavni dirigent, s katerim sodeluje kot član Berlinskih filharmonikov; kot pri vsakem dirigentu je tudi Petrenkov slog poseben. "Vsak dirigent je slišati drugače, saj so njegovi gibi drugače prevedeni v zvoke," dodaja.

Orkester je zelo mednaroden, saj so v njem predstavniki 30 različnih narodnosti. Z novim šefom dirigentom želijo dati drugačen pogled na skladbe, ki jih izvajajo, kot so Brahmsove, Brucknerjeve in Mahlerjeve simfonije, je povedal Dohr. Na koncertu bo orkester v zelo veliki sestavi izvedel preludij Fotoptoza Bernda Aloisa Zimmermanna, ki je po njegovih besedah velika zvočna paleta z odmevi Beethovna in Čajkovskega, sledili bosta prva in druga simfonija Witolda Lutoslawskega in Brahmsa.

Orkester letos praznuje 140-letnico obstoja, v vsem tem času pa je postavljal standarde orkestrske igre, predvsem s pomočjo velikih dirigentov, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja resne glasbe v CD-ju Ingrid Gortan.

Trenutno ga vodi ruski dirigent Kiril Petrenko, ki bo vodil tudi nocojšnji koncert. Z njim je bila imenovana tudi intendantka Andrea Zietzschmann, ki ima za seboj bogate izkušnje, med drugim je bila vključena v načrtovanje nove filharmonije na Labi. Po njenih besedah so se po Petrenkovem prihodu odločili, da bodo med turnejami, ki jih izvajajo, pripravili tudi takšno, ki bo vključevala mesta, v katerih že dlje časa niso nastopili.

V Ljubljano tako Berlinski filharmoniki prihajajo prvič po letu 1900, kamor so pripotovali z Dunaja, v soboto pa bodo po 80 letih obiskali Zagreb. "Z veseljem smo prišli v mesto in državo, ki je zelo glasbena," je dejala intendantka.

Delujejo kot neke vrste podjetniki, saj imajo ob 90 koncertih v matični hiši na sezono od 50 do 60 koncertov zunaj nje, poleg tega se preizkušajo v drugih glasbenih zvrsteh, od jazza, rocka, elektronike do glasb sveta. Cilj po njenih besedah pa je, da so najboljši in da se razvijajo v glasbenem oziroma umetniškem smislu.

V koronskem času so zasnovali nov festival
Nastopajo tudi na festivalih, kot je Musikfest Berlin, ki je v sodelovanju z Berliner Festspiele posvečen pretežno sodobni glasbi, ter sodelujejo z različnimi institucijami, kot so muzeji in literarne organizacije. V koronskem času so zasnovali nov festival, ki bo vsaki dve leti potekal na določeno temo, vsako leto pa so tudi rezidenčni orkester na festivalu v Baden-Badnu. V samem orkestru imajo številne komorne sestave in koncertne cikle, na katerih se ti prestavljajo. Poudarek dajejo tudi izobraževanju.

Orkester Berlinskih filharmonikov (Berliner Philharmoniker), "ustanovljen leta 1882 kot samoupravno telo, uživa dolgoletni ugled enega najboljših svetovnih sestavov," so ob koncertu zapisali v CD-ju. Svoj prvi koncert je predstavil 17. oktobra 1882 pod taktirko Ludwiga von Brennerja, glavnega dirigenta po izboru samih glasbenikov. Pet let pozneje je impresarij Hermann Wolff, poslovni direktor orkestra, za novega glavnega dirigenta imenoval Hansa von Bülowa, s katerim so Berlinski filharmoniki hitro prodrli med elito nemških ansamblov.

Digitalna koncertna dvorana od leta 2009
Zaradi povezovanja z občinstvom so bili takratni umetniški vodja sir Simon Rattle in Berlinski filharmoniki leta 2007 imenovani za mednarodne ambasadorje Unicefa. Berlinski sestav je prvi umetniški ansambel, ki je bil deležen te časti. Filharmoniki so spletno platformo Digitalna koncertna dvorana leta 2009 vzpostavili za omogočanje redne izkušnje svojih nastopov mednarodni javnosti. Koncerte sestava prenašajo v živo, posnetki pa so nekaj dni pozneje na voljo v videoarhivu, opisujejo v CD-ju.

Kiril Petrenko je od avgusta 2019 glavni dirigent in umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov. Pred tem je sedem let deloval kot generalni glasbeni direktor Bavarske državne opere, po prvih kariernih angažmajih v dunajski Ljudski operi, Državnem gledališču Meiningen in Komični operi Berlin. Bil je gost prestižnih koncertnih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Semperjeva opera v Dresdnu, Kraljeva operna hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu.

"Prvi programski poudarki maestrovega mandata so klasično-romantični repertoar, ruska glasba in neupravičeno pozabljeni skladatelji. Še en pomemben vidik Petrenkovega delovanja je izobraževalni program Berlinskih filharmonikov, s katerim orkester nagovarja novo občinstvo," so zapisali v CD-ju.