V ponedeljek je v Malečniku pri Mariboru svoja vrata slovesno odprla Župnijska knjižnica Jurija Borešiča. Knjižnica nosi ime po župniku, ki je v tem naselju služboval med letoma 1623 in 1639, in ima status specialne knjižnice, katere zbirka trenutno šteje več kot 1500 del. V njej hranijo tudi več kot 120 redkih knjig in več kot sto del, ki jih nima nobena druga knjižnica, vključena v sistem Cobiss.

Knjižnica v umetnostni galeriji v salonu baročne stavbe
Svoje mesto je knjižnica našla v središču naselja v Glaserjevem salonu v župnijski stavbi ob barokizirani župnijski cerkvi sv. Petra, katere prednica se prvič omenja že leta 1236. "Nastanku župnijskih knjižnic lahko sledimo po ohranjenih delih in arhivskem gradivu in tako se v Malečniku v zapuščinskem oz. predajnem inventarju po leta 1639 umrlem župniku Juriju Borešiču, ki je dolga leta pastiroval v Malečniku, omenja 24 knjig, skrbno naštetih po naslovih," sporočajo iz župnijske knjižnice.

"Prevladujejo religiozna in pravna dela (Biblije, biblične eksegeze, cerkveni očetje, pridigarska literatura). Prisotne so tudi zgodovinske, humanistične in literarne vede. Poleg knjig se omenja arhivsko gradivo na čelu z urbarji in listinami, kar pomeni, da so v prvi polovici 17. stoletja v Malečniku že obstajali zametki župnijske knjižnice in arhiva. V naslednjih letih in stoletjih je knjižnica rasla z nakupi in darili, nekaj knjig pa se je (predvsem med vojnami) tudi izgubilo."

Knjižnično gradivo v knjižnici ima tudi lastnosti kulturnega spomenika
Za nadaljnji razvoj župnijske knjižnice je med drugimi zaslužen dolgoletni župnik Marko Glaser, ki je tudi sam napisal nekaj knjig in uredil salon, kot je ohranjen še danes. Med njegovim službovanjem, leta 1861, je bilo v župnijski knjižnici 519 del v 1240 zvezkih. V fondu prevladujejo dela z versko tematiko, veliko je tudi literarnih del ter del s področja zgodovine, umetnosti in drugih humanističnih ved.

Najstarejša dela v knjižnici so iz 18. stoletja, prevladujejo pa dela iz 19. in 20. stoletja. "Ena najstarejših knjig v naši knjižnici je iz leta 1774 in to je edini primerek v Sloveniji. Avtor je Aloysii Bellecii, v njej so zajete duhovne vaje Ignacija Loyolskega, knjižnici pa jo je zapustil Glaser," so zapisali ob odprtju knjižnice.

Redka dela iz knjižnice si je mogoče ogledati tudi na razstavi
Odprtje knjižnice spremlja tudi priložnostna razstava, na kateri je razstavljenih nekaj redkih knjižnih del. Med njimi je tudi Rimski misal iz leta 1758, ki velja za najstarejšo knjigo v knjižnici, z ohranjeno originalno vezavo z lesenimi platnicami, oblečenimi v usnje, delno restavrirano v letošnjem letu.

Na priložnostni razstavi je med drugim predstavljena posebna izdaja Neskončnega Leonarda, v kateri je vložek 16 strani iz najfinejšega pergamenta, namensko izdelanega za to knjigo, z reprodukcijami, objavljenimi z dovoljenjem kraljice Elizabete II., in originalni arhivski dokumenti z Borešičevo oporoko iz leta 1639.