Skupno izhodišče žanrsko raznolikih predstav, ki se strukturno in vsebinsko prepletajo, je problematika transporta kot enega glavnih temeljev globalizacije.

Projekt, ki je nastal s podporo EU-programa Ustvarjalna Evropa, združuje šest gledališč – dve iz Slovenije in po eno iz Estonije, Litve, Češke in Poljske. Vodilni partner je Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), kjer bo druga v nizu predstav premiero doživela novembra, je povedal umetniški vodja tega gledališča Mare Bulc.

Oba z direktorico LGM-ja Katarino Klančnik Kocutar sta povedala, da je projekt izjemen že v tem, da sta v njem združili moči obe profesionalni slovenski lutkovni gledališči, obenem pa jima je omogočil mednarodno povezovanje. "Da se je ta projekt lahko zgodil, in to v takem obsegu, je plod dolgoletnega dobrega lutkovnega ustvarjanja v naši državi," je dejala in napovedala, da bo celotna serija Transport med drugim gostovala na festivalu Charleville-Mezieres, ki je največji festival lutkarstva na svetu.

Idejo za projekt je dal Tin Grabnar, ki je režiser in avtor koncepta vseh šestih predstav. "Osnovna ideja je bila narediti šest med seboj prepletenih predstav, ki pa je vsaka zaključena enota in ima neko svojo misel, svojo idejo, svojo poanto. A če jih gledaš vse, v katerem koli vrstnem redu, najdeš skupne točke," je pojasnil. "Glavna tema, ki se vije skozi vseh šest predstav, so globalizacija in transportna sredstva, torej, kako je svet danes globoko prepleten, in na to nakazuje že sam koncept predstave," je dodal.

V mariborski predstavi z naslovom Tovor osvetljujejo problematiko naraščajočega tovornega cestnega prometa. Uprizoritev gledalca popelje v svet globalne trgovine, kjer hitrost in dostopnost spodbujata gospodarsko rast, a hkrati prinašata tudi čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje okolja in kršenje delavskih pravic. "Tematiziramo, kakšen je neviden socialni davek tega, da je danes vse dostopno," je poudaril Grabnar.

Ljubljanska predstava bo tematizirala gradnjo in podnebne spremembe, poljska, ki se dogaja na letališču, pa medkulturne napetosti. Estonska predstava je umeščena na vojno območje, litovska na naftno ploščad, češka, ki bo kot zadnja v nizu premierno izvedena oktobra 2025, pa govori o bogataših, ki si zgradijo raketo in poletijo v vesolje. "Vse zgodbe se dotikajo tem, ki jih lahko prepoznamo iz svojega okolja," je dejal Grabnar.

V avtorski ekipi, ki potuje med sodelujočimi gledališči, so med drugim še dramaturginja Ajda Rooss, avtorica likovne podobe in scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča, skladateljica in oblikovalka zvoka Mateja Starič, oblikovalec luči Gregor Kuhar in oblikovalec 3D-modelov in figuric Aleksander Andželović. Tehnična ekipa in igralci bodo iz lokalnega gledališča, v Mariboru sta to Vesna Vončina in Uroš Kaurin.

Projekt je namreč zajemal tudi izobraževanja za tehnične delavce in izmenjavo znanj med gledališči, med drugim v metodah 3D-tiskanja. V vseh predstavah gre za miniaturno postavitev, z ročno poslikanimi figuricami in modeli v merilu 1:25. Vsaka ima najmanj 150 figuric.

V skladu s trajnostnimi načeli je vsaka predstava po Grabnarjevih besedah samozadostna, možno jo je izvesti kjerkoli, vsi njeni sestavni deli se zložijo v transportni zaboj, ki se lahko seli po pošti. Za postavitev so izbirali energetsko manj potratne rešitve, inovacija sta tudi brezžični sistem za upravljanje modelčkov na odru in prostorski zvok. "Nujno je, da gledališče ekoloških vprašanj ne le naslavlja, ampak jih tudi udejanja," je povedal režiser.

Pri vseh šestih predstavah je občinstvo zelo blizu odra. "V bistvu so to neki miniaturni svetovi, kot da bi vzeli kos sveta, ga vrgli na oder in vzeli pod drobnogled. Tako vidimo, kako majhni smo ljudje v globalnem sistemu, pa hkrati puščamo velik odtis," je pojasnil Grabnar.

Celoten omnibus si bo slovensko občinstvo lahko prvič ogledalo oktobra 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025. V Mariboru bo predstava Tovor uprizorjena v Sodnem stolpu, kjer bo v pritličju tudi razstava o nastajanju predstave. Predstava je namenjena starejšim od 15 let.