Delo Kleopatrina smrt je nastala med letoma 1625 in 1630, gre pa za le eno od številnih Renijevih slik s samostojno upodobitvijo zgodovinskih oseb, svetnikov ali junakov antične mitologije. Guido Reni: Detajl freske Aurora v Palazzo Pallavicini. Guido Reni: Ecce Homo, 1639-40, Louvre.
Jasne kompozicije dramatičnih baročnih prizorov in obrazi svetnikov z zamaknjenim pogledom navzgor. To je dediščina, s katero je slikar Guido Reni močno vplival na evropsko umetnost.
Delo Kleopatrina smrt je nastala med letoma 1625 in 1630, gre pa za le eno od številnih Renijevih slik s samostojno upodobitvijo zgodovinskih oseb, svetnikov ali junakov antične mitologije. Foto:
Oglas
Guido Reni: Detajl freske Aurora v Palazzo Pallavicini.
Guido Reni: Ecce Homo, 1639-40, Louvre.
Čeprav bi se pri preletu zgodovine umetnosti v baroka verjetno ustavili pri imenih drugih, vidnejših mojstrih, je v Bologni rojeni Guido Reni prispeval 'maniero', ki je močno zaznamovala delo naslednjih generacij. Zato je prav, da v rubriki Živel, ustvaril, ostal v spominu predstavimo tudi dela tega italijanskega baročnega umetnika. Guido Reni se je rodil leta 1575 v družini glasbenikov. Ko je bil star 9 let, se je začel učiti v delavnici nizozemskega mojstra Denisa Calvaerta, kjer sta se mu kmalu pridružila še Albani in Domenichino. Kasneje so Calvaertovi učenci svoje znanje izpopolnjevali na slavni Carraccijevi Akademiji (Accademia degli Incamminati), nato pa so prav ti slikarji predstavljali jedro t. i. bolonjske šole. Od Bologne v Rim in nazaj Predstavniki bolonjske šole so nato Annibalu Carracciju sledili v Rim. Reni ga je obiskal večkrat med letoma 1600 in 1614, zatem pa je s krajšimi prekinitvami do konca življenja živel in delal v Bologni. Vmes je potoval v Ravenno leta 1620, v Neapelj leta 1922 in ponovno obiskal Rim leta 1627. Po smrti enega glavnih slikarjev v tem delu Apeninskega polotoka tistega časa Annibala Carraccija leta 1906 je mesto osrednjega mojstra v Bologni pripadlo prav Reniju. Njegov opus obsega tako stenske poslikave kot oltarne podobe, motivika pa se tistemu času primerno razteza od sakralnih podob do mitoloških del in portretov. Sledi klasične šole Annibala Carraccija Stroga kompozicija in izbira barv kaže sledi klasične šole, ki je je bil deležen kot učenec akademije Carraccijev v Bologni. Velik vpliv so imele na slikarstvo 17. stoletja samostojne upodobitve svetnikov, biblijskih, zgodovinskih in mitoloških oseb z značilnim proti nebu zazrtimi očmi. Tako je v neštetih različicah naslikal Kristusa, Marijo, Marijo Magdaleno pa tudi Kleopatro, Samsona, Herkula in Lukrecijo. Med Renijevimi najbolj znanimi deli pa velja omeniti stropno poslikavo v Casino Rospiglioso v rimski Palazzo Pallavicini, Atlanto in Hipomenesa, Pokol nedolžnih otrok in portret umetnikove matere.
Guido Reni: Atlanta in Hipomenes, okoli 1615-1620. Na tem delu si je Reni izbral mitološki prizor, ki so ga umetniki sicer le redko uprizarjali. Gre za trenutek, ko začne hitra Atlanta pobirati Venerina jabolka, s katerimi jo je uspel Hipomenes upočasniti in ujeti, s tem pa si je zagotovil njeno roko. Gre za osrednje delo Renijevega zgodnjega obdobja, zaznamujeta pa ga hladen, pravzaprav že kovinski kolorit in kompozicija, ki se kažeta kot dediča tistega klasicističnega duha italijanskega seicenta.
Guido Reni: David z Goljatovo glavo, okoli 1605. Gre za zgodnje Renijevo delo, ki je bila del zbirke Ludvika XIV. Opazimo tako naklonjenosti Caravaggiovi umetnosti kot klasični anitki. Caracaggiov vpliv je viden v izrazitem chiaro scuru, drža Davida, slonečega na ostanku stebra, pa temelji na dediščini klasične antike.
Guido Reni: Sveti Hieronim, 1635. Asketski sv. Hieronim prevaja Biblijo v latinščino. Pri tem mu pomaga angel, ki ga navdihuje pri težavnem delu. Veličastno postavo sv. Hieronima je Reni znal zajeti s Caravaggiovskim naturalizmom. Cerkveni oče je pred nami kot starec z ohlapnimi mišicami.
Guido Reni: Aurora, 1613-1614. Slavna freska, ki jo je naročil kardinal Scipione Borghese (1576-1633) za Casino Rospiglioso v Palazzo Pallavicini, je nekakšna hvalnica svetlobi. Pred nami je Apolon, bog luči, ki s svojim spremstvom hiti na sončni vpregi. Pred njimi lebdi Aurora, boginja zarje, ki napoveduje prihod dneva in preganja sledi umikajoče se noči nad deželo. Gledalec začuti gibanje in dinamičnost procesije, ki spominja na reliefe antičnih sarkofagov.
Guido Reni: Pokol nedolžnih otrok, 1611. Pokol otrok, ki ga je v Betlehemu in v njegovi okolici ukazal Herod, ker se je zbal pričevanj o Jezusovem rojstvu, je Reni upodobil z dramatičnostjo, ki ustreza tako prizoru kot dobi, v kateri je ustvarjal. Figure neusmiljenih vojakov in prestrašenih mater je ujel v kompozicijo obrnjenega trikotnika. Dramatičnost in grozljivost prizora dodatno poudarjajo oblačno nebo v ozadju, pred katerim se dviguje hladna monumentalna arhitektura ter značilni nemi kriki žensk. Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela potolažiti, ker jih ni. (Matej 2, 18).
Guido Reni: Beatrice Cenci. Med portreti, ki jih je naslikal Guido Reni, je tudi slavna upodobitev Beatrice Cenci. Čeprav zbuja identiteta upodobljenke precej dvomov, saj je bila Beatrice v Rimu ubita, preden je Reni tam živel, kar pomeni, da mu ni mogla pozirati.
Guido Reni: Portret umetnikove matere, 1612, Pinacoteca Nazionale v Bologni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje