Občina Rogaška Slatina je prvo fazo Zdraviliškega parka, ki je tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, že končala, drugo fazo pa bi v tem zdraviliškem mestu z izredno tradicijo želeli izpeljati v dveh letih. Kot je povedal župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, so dela v drugi fazi obnove Zdraviliškega parka ocenjena na 460.000 evrov, občina pa je pri ministrstvu za kulturo oddala vlogo na razpis za pridobitev 200.000 evrov. Če tega denarja ne bodo dobili oziroma če bo sredstev premalo, bodo obnovo verjetno izpeljali v več stopnjah in v daljšem časovnem obdobju.
Več zelenja, manj peska
V okviru druge faze bodo izvedli tudi hortikulturno ureditev parka. Zdraviliški park, ki skupaj s promenado predstavlja jedro, okoli katerega so razvrščeni hoteli, apartmaji in drugi objekti, bodo morali nekoliko preurediti tudi na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. Ta zahteva povečanje števila zelenih površin in zmanjšanje peščenih površin. Poleg zelenic, cvetličnih gred in grmovnic je prepoznavna zelena dominanta senčnati drevored divjega kostanja in belega javorja. Obnoviti nameravajo od šest do osem metrov visoko fontano, postavili pa bodo tudi svetilke, ki spominjajo na 'nekdanji čas', ko je v Rogaški Slatini, denimo, nastopil Franz Liszt ali pa si je tam skušal odpočiti cesar Ferdinand.
Zdraviliški park je v lasti Zdravilišča Rogaška, vendar nad njegovo obnovo bdi občina. To je pojasnil župan Kidrič: "To je kulturni spomenik lokalnega pomena, Zdraviliški park je tudi središče Rogaške Slatine in je zelo pomemben tako za domačine kot za goste. Zato nam nikakor ne more biti vseeno, v kakšnem stanju je. Čeprav je last Zdravilišča Rogaška, je tudi javna površina, saj je z dogovorom z lastnikom zagotovljena njena javnost. Tudi zato se občina tako zavzema za ureditev parka."
Nekaj vrhuncev neoklasicizma pri nas
Glas o zdravilnih učinkih vode iz Rogaške Slatine se je po Evropi razširil, še preden je staro celino bolje povezala železnica. Tako so rogaško vodo že v 17. stoletju prodajali na Dunaju in tedaj so v Rogaško Slatino že prihajali tudi prvi gostje. Zdraviliški kompleks se je v Rogaški Slatini začel razvijati po letu 1803. Do sredine stoletja je zraslo klasicistično avstro-ogrsko zdravilišče, ki je v sicer neizvirnem historicističnem slogu predstavil nekaj najkvalitetnejših arhitektur tega obdobja pri nas.
Ta oznaka še posebej velja za ovalni Tempel na štirih slopih in dvanajstih jonskih kapitelih (1819), ki tudi danes ostaja estetska in prostorska dominanta zdraviliškega kompleksa. Kot drugi najpomembnejši neoklasicistični objekt pri nas pa vrednotijo Sprehajališče po zgledu antične stoe (1842-43). Po načrtih inženirja Hasslingerja so zunanjščino oblikovali kot umirjen niz arkad, znotraj pa so loke poslikali z arabeskami in kot estetski poudarek postavili še kipa Higie in Eskulapa. Omenimo le še drugi poudarek Zdraviliškega parka, ki ga tokrat ne bodo obnavljali. Gre za angleški park oziroma tako imenovano 'kultivirano divjino', v katero se je od sredine 19. stoletja prosto razširjalo zdravilišče.