Priljubljena opereta, prvič uprizorjena pred 135 leti, tokrat pa na oder postavljena v viziji režiserja Vita Tauferja, je bila premierno uprizorjena v SNG-ju Maribor. Sproščeno in vedno aktualno lahkotno gledališko-glasbeno delo, zaznamovano s preoblekami, prevarami in iskrenjem ljubezni, smo tokrat spoznavali v libretu, ki ga je iz izvirnika Karla Haffnerja in Richarda Genéeja prevedel Ervin Fritz. Zakonolomstvo, pravne zvijače, bohemsko življenje razuzdane gospode in spogledovanje s prepovedanimi objekti poželenja oziroma plejada oblik družbenega razvrata dunajske družbe so trenutki, v katerih spoznamo pravi obraz dramskih likov, ki se sicer v resničnem življenju venomer vsaj malo pretvarjajo.
Ta dramski postopek je značilen za Straussa, ki je bil dovzeten za različne vrste socialne problematike in ki je zato v svojih delih tudi nenehno tehtal vrednotne sisteme in osebne motive. Netopirja lahko zato označimo tudi kot osebnostno komedijo s širšim družbenim pomenom. In tako lahko tudi pritrdimo Benjaminu Vicu, avtorju spremnega besedila k novi mariborski produkciji, da "Netopir skriva veliko več podpomenov, kot si je marsikdo pripravljen priznati, saj gre za sicer spontano, a hkrati kompleksno antropološko študijo človeških značajev, slabosti, odnosov in družbenih navad /.../, med katerimi lahko zasledimo problematiko konvencije zakonske zveze /.../."
Zabava za dunajsko elito konca 19. stoletja
V glavnih vlogah Gabriela von Eisensteina in njegove žene Rosalinde so v alternaciji nastopali Matjaž Stopinšek in Matjaž Trček ter Andreja Zakonjšek Krt in Simona Krajnc. Opereta, ki nam kar najbolje pokaže, po kakšne vrste kulturnih dogodkih so hrepeneli Dunajčani proti koncu 19. stoletja - Johann Strauss mlajši je bil namreč podobno kot njegov oče eden glavnih zvezdnikov na svetovljanskem Dunaju -, je zaživela v scenografiji Sama Lapajneta, na kateri so igralci, pevci in plesalci nastopali v kostumih Barbare Podlogar.