Premiera predstave Čakanje Godota na Šentjakobskem odru bo drevi ob 19.30, ponovitev sledi dan pozneje ob isti uri.

Gre za eno najpomembnejših besedil evropske dramatike 20. stoletja, v katerem je Samuel Beckett opozoril na tragikomičen položaj človekovega obstajanja v modernem opustelem svetu. Irski dramatik je v svoji drami iz leta 1952 z ironijo opisal človekovo tesnobo, obup, strahove, muke, pričakovanja in absurdnost bivanja. Dva potepuha, brezdomca, se vsak dan srečujeta na cesti poleg nekega drevesa in čakata na Godota, ki je prispodoba za boga, upanje in smisel. Vsak dan k njima prihaja deček, ki jima vliva upanje, da bo Godot zagotovo prišel naslednji dan. Čas in kraj dogajanja nista nedoločena, poleg tega junaka nenehno pozabljata, koliko časa sta na tem kraju in kaj sta delala pred tem.

Zakaj čakanje in ne čakajoč?
Jamnik je v pogovoru za gledališki list pojasnil tokratno spremembo v naslovu – prejšnje uprizoritve so namreč bile naslovljene Čakajoč na Godota ali Čakajoč Godota. Povedal je, da ga je deležnik na č vedno zbodel v uho s svojo arhaičnostjo, sam pa je želel, da se tokratna uprizoritev dogaja tukaj in zdaj in torej izhaja iz aktualnega splošno pogovornega jezika. Za spremembo naslova odločil tudi zaradi pomenske nianse med besedama čakajoč in čakanje, je še dodal.

Dejal je še, da pri gledališki uprizoritvi nikoli ne izhaja iz filozofskega sistema, umetnostne smeri ali obdobja, niti iz avtorjevega opusa ali življenjepisa, temveč predvsem iz posamične predloge in njenega odzvanjanja v današnjem svetu. Po njegovem mnenju je Beckettovo besedilo, ki sodi v t. i. dramatiko absurda, večno aktualno. "Upam, da nam je uspelo narediti predstavo, ki ponuja veliko različnih, a sorodnih možnosti dojemanja," je sklenil režiser.

Režiser, ki je pogosto v vlogi igralca
V Jamnikovih režijah ostaja živa pronicljiva natančnost nizanja vsebinskih poudarkov slehernega dramskega besedila, občutek za ritem in tempo predstave ter posluh za igralca, kar je verjetno povezano tudi s tem, da sam pogosto nastopa kot igralec. Bil je že umetniški vodja Šentjakobskega gledališča, od leta 1989 deluje tudi kot mentor ljubiteljskih gledaliških skupin ter redno režira v vseh poklicnih gledališčih, so zapisali v gledališču.

Beckettova drama bo tokrat prvič uprizorjena na Šentjakobskem odru. V predstavi nastopajo Žiga Sedmak, Srečko Kermavner, Žiga Medvešek, Marko Skok in Jože Pavšič. Jamnik pa je poleg režije poskrbel tudi za sceno in kostume.