Velázquezov vpliv se na eni največjih Sargentovih mojstrovin, Hčere Edwarda Darleyja Boita, kaže v razporeditvi svetlobe in sami atmosferi dela. Foto:
Velázquezov vpliv se na eni največjih Sargentovih mojstrovin, Hčere Edwarda Darleyja Boita, kaže v razporeditvi svetlobe in sami atmosferi dela. Foto:
Diego Velázquez: Las Meninas
Na delu Las Meninas iz leta 1656 vidimo samega Velázqueza, ki slika portret mlade infantinje Margarete, ob kateri stojijo spletični, pritlikavec in pritlikavka, pes in v ozadju še tri stranske figure. A če dobro pogledamo, sta ob dogodku prisotni še dve osebi, sam kraljevski par, ki ga vidimo v zrcalu na zadnji steni. To sta kralj in kraljica, ki sta pravkar vstopila v sobo.
John Singer Sargent
Detajl slike Hčere Edwarda Darleyja Boita. Na preprogi sedi najmlajša med štirimi, štiriletna Julija.

Vse do 30. maja bo namreč Sargentovo delo, ki ga sicer hranijo v Muzeju lepih umetnosti v Bostonu, na ogled v osrednjem muzeju španske prestolnice Prado. 'Obiska' so v muzeju toliko bolj veseli, ker je to prvič, da je ta družinski portret razstavljen v Španiji, pa tudi sicer gre za izjemen dogodek, saj je od leta 1919, ko je bil podarjen bostonskemu muzeju, le dvakrat potoval v tujino. Pravzaprav bo to drugo evropsko mesto, kjer bo portret razstavljen. Na ogled je bil že v Londonu, mestu, v katerem je Sargent živel in delal do konca svojih dni.
Proučevanje poteze španskega mojstra
Sargent je portret deklic naslikal po naročilu Edwarda Darleyja Boita, ameriškega zbiratelja in svojega prijatelja. Umetnik je dela Velázqueza dobro poznal in se precej posvečal proučevanju njegovega dela. Ameriški slikar John Singer Sargent (1856–1925) je madridski muzej obiskal leta 1879, kjer ga je zanimala zlasti Velázquezova slika Las Meninas z mlado infanto Margareto ter dvorjani kralja Filipa IV. Tudi kralja in kraljico vidimo kot odsev na zrcalu slike v ozadju.
Boitove hčere je Sargent naslikal v njihovem pariškem stanovanju v prostorni sobi z zatemnjenim prostorom v ozadju, s tem pa pričaral podobno atmosfero prostora kot njegov španski vzornik.
Odraščanje in izguba otroške nedolžnosti
V Bostonu sta ob sliki, na kateri vidimo Florence, Jane, Mary Louiso in Julio, razstavljeni japonski vazi, ki sta naslikani na delu. Tudi ti so muzeju darovali lastnikovi dediči. Dekleta, oblečena v bele otroške predpasnike, so razporejena od najmlajše, štiriletne Julije, ki sedi na tleh, na levi stoji osemletna Mary Louisa, do 12-letne Jane in 14-letne Florence v ozadju. Poleg portreta je to tudi ponazoritev posameznih faz odraščanja, počasnega odmika v izolacijo in izgubo nedolžnosti z odraščanjem.
Tizian, Velázquez in pozneje še Turner
Sliko so štiri leta po Boitovi smrti, leta 1915, hčere podarile bostonskemu muzeju. Gostovanje slike v Pradu je del projekta Povabljena dela, ki so ga prvič predstavili lani. Pretekli teden so v Pradu odprli tudi razstavo z naslovom Umetnost moči, ki primerja portrete španskih monarhov, ki sta jih naslikala beneški slikar Tizian in Velázquez. Junija se bodo v španski prestolnici razveselili retrospektive britanskega slikarja J. M. W. Turnerja, ki je trenutno na ogled v Grand Palais v Parizu.