Po sanjavem glasbeno-plesnem uvodu, za katerega so poskrbeli glasbeniki Vid Antoni, Marko Čepak - Maki, Neža Jelušič, Mitja Tavčar, Matic Suša in plesalke plesne skupine Mehki čevlji, je Seku M. Conde vodenje večera prevzel v svoje izkušene roke.

Najprej je na oder povabil podžupanjo Sežane, Ljubico Jelušič, ki je pričakovano začela izrekati zahvale; predsedniku DSP-ja Ivu Svetini, predsednici kulturnega društva Vilenica Tinkari Kovač, predsednici žirije Lidiji Dimkovski, lepa gesta pa je bila tudi omemba študentov ŠC Srečka Kosovela Sežana, in sicer fotografov in oblikovalcev kamna, ti so poskrbeli za kristal Vilenice. Manjkal ni niti pridih ponosa na Kras, prostor, ki je vedno skrivnosten in drugačen, in tudi na to, da iz ustvarjalcev prihajajo vedno nove stvari. Poudarila je tudi spoštljivost do vseh jezikov, saj jih bo na festivalu mogoče slišati več kot 20.

Ivo Svetina kot predsednik DSP-ja je pripravil bolj kritičen govor, ki se je ukvarjal predvsem s temo letošnje Vilenice, z literaturo in etiko. To zajema vse od prevlade znanosti, ki se ukvarja samo sama s seboj in je čutno svetenje ideje, kakor lahko poimenujemo umetnost, ne zanima, do pasti demokracije, ki sicer omogoča pravico do svobode govora, idej, kapitala, v zadnjem času pa predvsem ljudi. Vzrok za migrantski val vidi v pretoku kapitala, ki išče vedno nove trge, toda ravno ustvarjalci in ustvarjalke naj bi ohranili vero v čistost človeškega srca, iz katerega se rojevajo besede. Te niso navadna govorica, z njo se namreč ustvarja nova resničnost, ki je kvazi-resnična in ponuja globlja spoznanja o svetu in družbi, in vprašati se je treba, ali literatura proizvaja kvazi-resničnost, je potem tudi njena etika kvazi-etika? Tu je razvidna pomembnost ustvarjanja, saj je v vsakem verzu več etičnosti, kot je zmorejo vse politične in teološke elite skupaj, kajti literatura je etika in pisanje je poklic, povezan z etičnimi vprašanji našega časa, ki to še kako potrebuje.

Več optimizma je vnesla predsednica žirije za Vilenico, Lidija Dimkovska, ki je na festivalu pred 16 leti predstavljala svojo rodno Makedonijo, zato je iz izkušenj zagotovila, da bodo gostje Slovenijo zapustili z občutkom nostalgije – sama se je v Slovenijo kar preselila. Letošnja Vilenica je z nagrajenko Dubravko Ugrešić, avtorico v središču Suzano Tratnik in štipendistko Tanjo Bakić ter z enakovrednim razmerjem povabljenih avtorjev in avtoric zgled enakopravnosti med spoloma, ki tudi v literaturi še ni samoumevna, in obljubila je, da se v življenju, ko vanj enkrat vstopi Vilenica, lahko zgodi marsikaj.

Sledila je podelitev štipendije Srednjeevropske pobude za leto 2016, ki je namenjena spodbujanju mednarodnega sodelovanja in promocije na področju literature za mlade avtorje iz držav članic SEP. S štipendijo 5.000 evrov lahko avtor tri mesece prebiva v državi članici SEP-a po lastni izbiri. Prejela jo je črnogorska avtorica Tanja Bakić, ki piše za britansko založbo Bloomsbury, bila je gostja več mednarodnih festivalov in večkratna avtorica v rezidenci. Njeno z glasbo povezano najbolje prodajano neliterarno delo je Vudu otrok: zgodba o Jimiju Hendrixu. Utemeljitev nagrade je prebrala predsednica žirije Patrizia Vascotto (drugi člani so bili še Ludwig Hartinger, Dragica Potočnjak, Đurđa Strsoglavec in Namita Subiotto). Tanja Bakić se bo lotila romana v pismih Izgubljeni spomini, ki bo spremljal dopisovanje dveh žensk iz Črne gore in Češke. »Koliko je med spomini tistega, kar se je celo moralo izgubiti? Znano je sicer, da lahko človek izgubi vse, razen svojih spominov. Vendar je, žal, tudi to le delna resnica. Vsekakor pa tudi spomini, ki so se izgubili, sestavljajo našo lastno zgodovino,« je še dodala predsednica, namestnik generalnega sekretarja SEP-a Erik Csernovitz pa je ob kratkem povzetku delovanja SEP-a, ki obstaja že 27 let in ima 18 držav članic, čestital avtorici.

Nekaj svojih pretresljivih in močnih pesmi je prebrala tudi lanska štipendistka, ukrajinska pesnica Katerina Kalitko, sicer avtorica šestih pesniških zbirk, ki piše tudi kratke zgodbe, na njeno pobudo je v Ukrajini zaživel literarni festival kratke proze. Nato je oder zavzela in gledalce prevzela slovenska avtorica v središču, Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka na lezbični in tudi celotni LGBT- sceni, ki je ob glasbeni spremljavi Martina Ukmarja prebrala odlomek iz svoje kratke zgodbe Mrtve stvari. Slavnostnih trenutkov ni manjkalo, kakovosten izbor avtorjev in avtoric pa bo nedvomno še bolj do izraza prišel na literarnih branjih v prihodnjih dneh.