Oglas
Albanski pesnici Luljeti Lleshanaku so zadnji dan festivala, ki je med drugim obiskal tudi Trst in Ljubljano in ki je letos posebno pozornost posvetil slovensko-argentinski književnosti, podelili nagrado za najboljši literarni prispevek v zborniku in na literarnem branju. Leta 1968 rojena pesnica je že več kot desetletje prisotna tudi v mednarodnem prostoru, predvsem po letu 1999, ko se je mudila na univerzi v Iowi, pa so njene pesmi izšle v več ameriških literarnih revijah. Prispevki Luljete Lleshanaku so bili tudi del več antologij moderne albanske književnosti in tudi več mednarodnih antologij.
Napoved 'frankfurtske jeseni'Večerni spored zadnjega vileniškega dne bo v znamenju Claudia Magrisa, ki je bil poleg Borisa Pahorja tudi častni goste letošnje Vilenice. V jami Vilenica bodo Magrisu podelili nagrado vilenica za leto 2009. Dogodek bi lahko imenovali tudi za napoved velikega frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo združenje nemških knjigotržcev Magrisu podelilo veliko mirovno nagrado. Tržačan Magris velja za enega največjih poznavalcev srednjeevropske literature in srednjeevropske kulture obdobja Avstro-Ogrske in časa neposredno po njenem razpadu. Je avtor več knjig, kot pisatelj pa je preboj doživel s knjigo Donava, ki je prevedena v 24 jezikov, tudi v slovenskega.
Slovesno podelitev nagrade vilenica je zrežiral Igor Likar, slavnostni govornik pa bo predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Na podelitvi, na kateri bo Magris nagrado prejel iz rok predsednika Društva slovenskih pisateljev Slavka Preglja, bodo poleg lavreata iz svojih del brali še Ines Cergol, Forrest Gander (ZDA), Luljeta Lleshanaku (Albanija), Leonard Nolens (Belgija) in Eva Sonnenberg (Poljska).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje