Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otožni portreti velikih lobanj, temnih oči, usihajočih obrazov in skrčenih teles so prepoznavne podobe Zdenka Huzjana. Na brezprostorju lebdeči simboli neizprosnega minevanja so v teh dneh na ogled v razstavišču artKIT na mariborskem Glavnem trgu.
Cerkev nekdanjega minoritskega samostana v Mariboru letošnje poletje gosti prostorsko postavitev kiparke Metke Kavčič Pohabljene sanje. Umetnica je v sredino prostora umestila zanjo značilno varjeno kovinsko konstrukcijo.
V novomeški galeriji Simulaker ob 20. uri odpirajo razstavo Sub persona umetniškega dvojca Plateauresidue, ki ga sestavljata umetnostna zgodovinarka Eva Pavlič Seifert in fotograf ter geograf Aljaž Celarc.
V Centru urbane kulture Kino Šiška v sodelovanju z Gallery 7:069 nocoj odpirajo skupinsko razstavo S03E03: This Too Shall Archive, osredotočeno na vprašanja, ki jih odpira koncept arhivov.
Razstava del prekmurskega akademskega slikarja Sandija Červeka v Galeriji mesta Ptuj je ena izmed dogodkov, ki jim je epidemija prekrižala načrte. Postavitev Dialogi 1+1=11, ki naj bi jo odprli v sredini marca, bo vendarle doživela uradno odprtje.
Na slovenskem umetniškem trgu imamo številne anomalije, ki so posledica zgodovinskih dejstev njegovega formiranja in pa predvsem neukrepanja ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, meni direktor galerije in dražbene hiše SLOART Damjan Kosec.
Slikarski kredo Janeza Repnika, ki je sam doživel tranzicijsko krizo in ostal brez dela, je po besedah umetnostne zgodovinarke Milene Zlatar motivno in slogovno podoben značilnemu odzivu slikarjev v času družbenih kriz.
Poleg umetnostnega zgodovinarja Wernerja Haftmanna so bili med ustanovnimi člani prve svetovne razstave sodobne umetnosti Documenta leta 1955 v Kasslu v Nemčiji tudi številni drugi nekdanji člani nacionalsocialistične stranke NSDAP.
Zadnje desetletje delovanja Andyja Warhola je pogosto spregledano. Več kot dvajset njegovih redko videnih del na svoji spletni strani v virtualni sobi predstavlja galerija Zeit Contemporary Art v New Yorku.
Edina ohranjena risba, ki jo nesporno lahko pripisujemo Janu van Eycku, je bila nazadnje na ogled pred natanko desetimi leti, interesenti pa so imeli le teden dni časa za ogled.
V Galeriji sodobne umetnosti Celje ob 20. uri odpirajo razstavo Od dvojnega prostora do Evrope Conamare. Na njej predstavljajo slike, fotografije, videe in skulpture, razdeljena bo na abstraktna in figuralna dela.
"Njegov briljanten opus je zahteval žrtve. Vsakogar, ki se mu je približal, je požrl in privedel do obupa. Nikomur v moji družini ni uspelo ubežati prijemu njegovega genija," je o svojem dedu, Pablu Picassu, nekoč zapisala Marina Ruiz-Picasso.
Ob slikarju Sergeju Kapusu, dobitniku glavne nagrade Riharda Jakopiča, bodo priznanja, ki nosijo ime po tem pionirju slovenskega impresionističnega slikarstva, podelili Kseniji Čerče, Marijanu Mirtu in Maji Hodošček.
O eni najbolj znanih slik Oskarja Kokoschke, Moč glasbe, je napisanih mnogo besed, ki pa vse po vrsti spregledajo identiteto ženske figure na sliki. To je Elsa Oeltjen Kasimir, na Ptuju rojena, dolga leta po krivici spregledana umetnica.
Novembra 2015 je v terorističnem napadu Islamske države na koncertu v pariški dvorani Bataclan umrlo 90 ljudi. Najslavnejši ulični umetnik se jim je poklonil s stvaritvijo na požarnih vratih dvorane, ki pa je – skupaj z vrati – izginila v letu 2019.
"Dela Marka Vogriča sicer ne spadajo v kontekst vojne ali dokumentarne fotografije, čeprav so tesno povezana z dogajanjem prve svetovne vojne. So torej sad procesa, ki zaobjema avtorjevo ustvarjanje, raziskovanje in intelektualno poglobitev."
"Pandemija covida-19 je humanitarna kriza. Izpodbija naše razumevanje 21. stoletja in opozarja na prihodnje nevarnosti. Zahteva udejstvovanje vsakega posameznika, tako individualno kot skupinsko," trdi Aj Vejvej, ki se je torej tudi sam podal v akcijo.
Kiparska instalacija Andreja Škufce, ki je na ogled v MGLC-ju, se razprostira čez ves razstavni prostor in temelji na modularnem ponavljanju ter uteleša biotehnični korpus najnovejšega spekulativnega oblikovanja in teorije.
Ustvarjalcem, ki tako ali drugače izražajo podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo, se je pridružil tudi Banksy, najslavnejši anonimni umetnik našega časa, ki je v svoji maniri ustvaril komentar aktualnega dogajanja.
Umetniška galerija v Parizu je v kulturi starodavne Kitajske našla navdih za omogočanje razdalje med obiskovalci, enega od ukrepov, ki so se vzpostavili kot odziv na izbruh epidemije koronavirusne bolezni 19.
Neveljaven email naslov
