"Svoja intuitivno zamišljena videnja je vanje usmeril v skrivnostno naslikanih prizorih, ki so videti kot enigmatične podobe iz Sedejeve Knjige razodetij. Njegova skrivnostna božanstva niso slepo zavezana nobenemu konfesionalnemu verstvu, ampak samo videnjem ali iskanju kozmičnih izvorov življenja, ki se uresničuje v skrivnostnih 'sinkretističnih' podobah, zamaknjenih v horizonte brezbrežne večnosti," je zapisal Komelj.

A umetnikova dela je po Komeljevih besedah vendar mogoče dojeti tudi kot "prispodobo človeškega zaupanja v prihodnost, v kateri ob brezčasnih piramidah, mitičnih nestvorih in med neznanimi obredji s svojim vstajenjskim oznanilom še najbolj dominira starodavni, a neuničljivi Kristus, ki ga ponekod pridržuje kozmični faraonski Bog".

Slikar, grafik, esejist, pesnik in pisatelj Maksim Sedej ml. se je rodil v Ljubljani leta 1935. Osnovno likovno izobrazbo je pridobil pri očetu, Maksimu Sedeju st., na Akademiji za likovno umetnost.

Po besedah sokustosinje razstave Olge Butinar Čeh za umetnikov opus pravijo, da ima značilen intelektualni naboj, ki je barvito spojen z nadrealistično domišljijo, vsekakor pa se je umetnik intenzivno poglabljal v življenje samo in razmišljal o eksistencialnih vprašanjih.

Od abstrakcije pa vse do ezoterike
V letih 1958–1963 je snoval zamolkle, kozmično občutene abstraktne slike, nato pa je ustvaril več interpretacij del znanih tujih starih mojstrov, denimo Hieronymusa Boscha in drugih. Po letu 1966 je gojil alegorično obarvano in politično angažirano figuraliko, ki jo je sredi 80. let sklenil s ciklusom Slutnja narodne pomiritve. Vzporedno sta nastajala še cikla O naravi nič novega in Cvetlični ljudje o čudežih narave z motiviko rastlin in žuželk. Sledili sta fantastična figuralika in apokaliptična ter ezoterično-kozmološka problematika s cikloma Apokalipsa in Štirje obrazi duše. Prihodnje leto bomo počastili desetletnico slikarjeve smrti.