V vasici Soča v dolini Trente se danes začenja mednarodni umetniško-raziskovalni tabor PIFcamp, na katerem že deseto leto udeleženci tabora, obdani z naravo, združujejo znanost, tehnologijo, umetnost, inovativnost in prosto dostopno znanje. Dejavnosti na taboru tudi letos niso predvidene, udeležencem nudimo samo časovnico in urnik predvidenih obrokov, preostalo pa je v rokah raziskovalcev, je za MMC povedala organizatorica in idejna vodja tabora PIFcamp Tina Dolinšek.
Dolinšek: Največja vrednota PIFcampa je novoustvarjena skupnost
Tema letošnjega festivala DIWOtion na preprost način združuje dve pomembni lastnosti PIFcampa. Kratica DIWO, kar v angleščini pomeni do-it-with-others oziroma naredi-skupaj-z-drugimi, poudarja kolektivno ustvarjanje in sodelovanje, tema pa se navezuje tudi na predanost ustvarjalnemu procesu, ki je glavni poudarek tabora v nasprotju z rezultati, h katerim teži splošna hiperprodukcija vsebin in razpisov, od katerih so taki programi pogosto odvisni.
"Intermedijska umetnost k sreči ima na razpisih nekaj manevrskega prostora," pravi Dolinšek, zato lahko na taboru udeleženci z manj prisile razvijajo svoje ideje. Poudari tudi, da je organizatorjem najpomembnejša skupnost, zaradi katere se vsakič znova radi vračajo k ustvarjanju tabora. Vsako leto se na enem mestu zbere ekipa 60 ljudi od osebja do udeležencev, ki so skoraj vsako leto drugi, zato je tabor vsako leto drugačen, je dejala Dolinšek.
"Hekerski tabor" praznuje
V desetih letih obstoja je PIFcamp iz zgolj "hekerskega tabora" prerasel v referenčno mednarodno platformo za novomedijsko umetnost, ki preko odprte organizacijske strukture prednost pred zaključnimi predstavitvami umetniških projektov daje razvoju in testiranju idej, sodelovalnim projektom ter eksperimentiranju in raziskovanju, so zapisali v sporočilu za javnost. Od začetka spodbujajo tudi dokumentacijo in arhiviranje novo pridobljenega in ustvarjenega znanja s tem, da svoja dela objavljajo "v spletni podatkovni zbirki finih hekov in vaj" v obliki prosto dostopne strojne in programske opreme, pod licenco Creative Commons ali odpre kode.
Iz delavnic zrasla potreba po deljenju znanja med samimi udeleženci
Kako pa sami organizatorji občutijo ta jubilej? "Malo kot šok, veliko pa v ponos," pravi Dolinšek, ki v naslednji sapi pojasni razvoj tega intimnega in intenzivnega dogodka. Leta 2015 so namreč prirejali precejšnje število delavnic, na katerih so udeleženci ustvarjali pod vodstvom mentorjev. Iz vodila, da vsak v sebi nosi znanje, in ob opažanju potrebe po drugačnem organiziranju, so se odločili za drugačen pristop in organizirali v naravo odmaknjen kreativni tabor s poudarkom na prostem izmenjevanju idej.
Podobni procesno zasnovani raziskovalno-umetniški tabori so postali pomembno gonilo sodobne umetniške produkcije, tovrstne platforme pa pridobivajo na prepoznavnosti tudi drugje po svetu, so še zapisali. Kopico taborov kot je PIFcamp združuje tudi evropski projekt Rewilding Cultures (2022-2026), ki omogočajo mobilnost in finančno razpršeno zaledje programu festivala.
Ne želijo si, da obiskovalci tabor vidijo kot storitev
Vsako leto na tabor prejmejo okvirno 90 prijav, med katerimi jih morajo izbrati med 30 in 40 zaradi omejitve kapacitet. Na vprašanje, ali se tabora večinoma udeležujejo strokovnjaki ali ambiciozni amaterji, pravi Dolinšek, da vedno skrbijo za zdravo mero profilov, ki združujejo različna področja in ki si lahko med seboj pomagajo. Deloma je odvisno tudi od teme tabora, a nekatere tabor spremljajo brez posebnega izpostavljanja: živo kodiranje ali live coding, bioart, senzorji in tudi divja prehrana, saj se na tabor prijavljajo tudi zagnani kuharji.
Lani, ko so po Sloveniji pustošila neurja, so jo na festivalu dobro odnesli, a opazili so, da udeleženci tabor vedno bolj obravnavajo kot plačano storitev, kar pa ni namen tabora, pravi Dolinšek. Seveda na taboru deluje svoja plačana ekipa operativcev, ampak organizatorji želijo na licu mesta ustvariti skupnost, ki si med sabo pomaga in cilj je, da se spoznajo vsi udeleženci, od osebja do ustvarjalcev. Letos je sicer prvič v zgodovini tabora število udeležencev po spolih izenačena, kar je eno od več prizadevanjih organizatorjev. Poleg tega si želijo razširiti prijave tudi na socialno ogrožene skupine, obenem pa že od leta 2015 skbijo za nizek ogljični odtis tabora s tem, da spodbujajo sovozništvo in uporabo javnega prometa.
Tudi letos bodo praznovali v trdnjavi Kluže
Kot so sporočili iz društva Ljudmila, bodo na tradicionalni Odprti soboti rezultate dogodka v obliki celodnevnih brezplačnih delavnic, predavanj in predstavitev predstavili širši javnosti. "Če sem iskrena, je Odprta sobota namenjena tako zainteresirani javnosti, deloma pa tudi ostalim udeležencem," pravi Dolinšek. Na taboru se hočeš-nočeš ustvarijo klike, zato vsi niso v stiku s procesom svojih kolegov, katerim imajo na zaključen dan možnost predstavitve v vasi Soča, kjer tudi poteka tabor PIFcamp.
Poleg piknika pa se udeleženci združijo tudi v sklopu sobotnega večernega programa, v katerem bodo z avdiovizualnimi nastopi v trdnjavi Kluže skupaj proslavili jubilejno deseto izdajo hekerskega tabora. Na njem pa se bosta med drugim predstavili pionir kodiranja v živo in izumitelj termina algorave Alex Mclean v duetu z vodilno predstavnico britanske "live coding" scene Lizzie Wilson. Pierce Warnecke in Matthew Biederman bosta v avdiovizualnem nastopu z naslovom Sonopeutic Smooth Sailing združila elektronsko glasbo in podobe umetne inteligence z istoimenskega albuma, ki je letos izšel pri založbi Raster Noton, dvojec LazerMeduza pa bo na okoliške stene in zidove zarisal harmonijo laserjev in zvoke ritmične modularne sinteze. Za konec bo domači prvak tehno nastopov z modularnimi sintetizatorji Shekuza, član kolektiva Clockwork Voltage, poskrbel za plesni zaključek še enega kreativnega tedna v Triglavskem narodnem parku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje