A čeprav je bil varuh ortodoksne akademske poti v času, ko so se v umetnosti uveljavile ideje in estetika romantike, je postal Ingres eden vplivnih znanilcev moderne umetnosti.

Leta 1824 je z delom Zaobljuba Ludvika XIII. končno osvojil kritike in postal cenjen kot ena ključnih figur neoklasicistične smeri v Franciji. Slikar v likovni umetnosti vedno znova referiranih del, kot sta Turška kopel in Velika kopalka, ima svoj muzej v mestu Montauban v Južni Franciji, ki pa je bil zaradi obnove kar nekaj časa zaprt.

Decembra letos bo prenovljeni muzej spet odprl vrata. Gre za edini muzej, posvečen temu francoskemu neoklasicistu. Tam hranijo edinstveno zbirko umetnikovih del, ki jo po velikost prekaša le Louvrova.

Jean-Auguste-Dominique Ingres bo muzej delil še z enim francoskim umetnikom – kiparjem Antoinom Bourdellom, Ingresovegim učencem, ki je bil prav tako rojen v Montaubanu.

V Ingresovem muzeju hranijo 44 slik in 4.500 umetnikovih risb, pa tudi njegovo zasebno zbirko predmetov, med katerimi je denimo violina.

Novi muzej bodo preimenovali v Ingresov-Bourdellov muzej, saj bo hranil še dela tega ekspresionističnega kiparja. Na ogled bodo skulpture iz marmorja, brona in mavca, modeli ter nedokončana dela kot tudi niz grafičnih del.

Muzej, ki se razprostira na 2.700 kvadratnih metrih, bodo tudi modernizirali. Ponujal bo nove razstavne prostore, posebne sobane za Ingresove risbe in celotno nadstropje, posvečeno Bourdellovemu delu. Poseben prostor bo namenjen tudi občasnim razstavam.

Jean Auguste Dominique Ingres (1780–1867) se je rodil v Montaubanu. Ko je bil star 11 let, je začel študirati na akademiji v Toulusu in pozneje pri Jacquesu Louisu Davidu. Izpopolnjeval se je v Rimu, velik vpliv pa je nanj imelo tudi bivanje v Firencah.

Velja za izjemnega risarja, njegova čista linija in forma sta bili vzor številnim slikarjem. V klasicističnem slogu je ustvaril mojstrske akte, med drugim Kopalko iz Valpincona in Turško kopel, ki sta vplivali na generacije slikarjev.

Čeprav se je sam imel za historičnega slikarja v tradiciji Nicolasa Poussina in Jacques-Louisa Davida, so akti in portreti tisti, ki se jih ceni kot njegovo največjo dediščino.

V portretih mu je kljub klasicistični maniri in hladnemu koloritu vedno uspelo izraziti portretirančevo notranjost. Manj prepričljiv je bil v velikih platnih z zgodovinsko in alegorično vsebino.

Pred Ingresom je bilo še zadnjih šest let življenja, ko se je rodil francoski kipar Antoine Bourdelle (1861–1929). Ta je pri 13 letih obesil šolo na klin in se pridružil očetu v mizarski delavnici. Pozneje je študiral na umetnostni akademiji v Toulusu.

Pri 24 letih je v Parizu prejel štipendijo Ecole des Beaux-Artsa, delal v ateljejih kiparjev Alexandra Falguiera, Julesa Daloua in Augusta Rodina. Med njegovimi učenci sta bila Giacometti in Henri Matisse.