"Nasilje se odvija za zaprtimi vrati, zato je razstava priložnost, da o njem spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih ter tako omogočimo žrtvam, da postanejo slišane," sta še dodala kustos razstave Božidar Zrinski in Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

Ponavljajoče se nasilje in prisotnost nemoči
Razstava je v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) od danes na ogled v sklopu mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, z njo pa želijo žrtvam nasilja sporočiti, da je izhod iz nasilnega odnosa možen. Na pobudo Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja je bila razstava že na ogled lani v Galeriji Kresija v Ljubljani.

Naslov razstave je neposreden citat ene od žrtev, ki ga je zapisala v svoji zgodbi. Nazorno pripoveduje o ponavljajočem se nasilju in nemoči, da bi mu ubežala. "Luknja v vratih je po eni strani grozljiva poškodba intimnega življenjskega okolja, po drugi strani pa simbol strahu in dobesedno naluknjanega duševnega stanja žrtve," so še zapisali ob razstavi.

Desetim izpovedim se v Mariboru pridružuje še ena
Umetnice in umetniki Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valerie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež so ustvarili deset umetniških pripovedi žensk, ki so se zaradi doživljanja nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon. S sodelovanjem CSD Maribor – svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab se razstava nadgrajuje še s pridružitvijo enajste pripovedi ženske, ki je bila žrtev nasilja in jo je v obliki vezenine upodobila umetnica Saša Bezjak.

Skozi proces dela in sodelovanje med umetnicami, umetniki ter ženskami z izkušnjo nasilja so nastale umetniške stvaritve z dodano pripovedno vrednostjo v najrazličnejših oblikah – od fotografij, slik do filmov, oblikovalskih in uporabnih izdelkov.

Predmet spoznavanja življenjske usode
Razstavljene umetniške stvaritve so postale predmet spoznavanja življenjskih usod posameznic, ki so bile dovolj pogumne, da so o njih spregovorile, jih zapisale in tako posredovale svojo izkušnjo mnogim, ki jim do novega začetka manjka spodbud in zagotovil, da obstajajo organizacije, ki jim lahko pomagajo.

"Z razstavo žrtvam nasilja sporočamo, da je izhod iz nasilnega odnosa možen. Je pa proces, ki je lahko za žrtev izjemno težak in travmatičen. Vsako obsojanje in spraševanje žrtvi dodatno otežuje že tako težko odločitev. Reproducira tudi predsodke in stereotipe, zato je naše zavedanje o zakoreninjenosti nasilja in o težavnosti razmer, v katerih so se znašle žrtve nasilja, izjemno pomembno," poudarjajo pripravljavci razstave, ki sta jo v Mariboru pomagali postaviti Nina Jeza in koordinatorica za preprečevanje nasilja pri Centru za socialno delo (CSD) Maribor Sanja Sitar.

Razstavo v Univerzitetni knjižnici Maribor gostijo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Maribor gostijo, obiskati pa jo je mogoče do konca novembra.