V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru danes ob 19.00 odpirajo razstavo Ausstellung! Laibach Kunst: Unternehmen Barbarossa. Sestavljena je iz dveh ključnih elementov – črno-bele perorisbe z motivi kiparja, slikarja in ilustratorja Nikolaja Pirnata in preproge, ki so jo na podlagi Pirnatovega dela izdelali v Afganistanu. Narisanemu motivu so tkalke s prenosom v preprogo dodale barve, teksturo in vlogo uporabnega predmeta. Gledalcu je zdaj odprt drugačen pogled – opazuje jo od zgoraj, kar "vzbudi fizični občutek in odkrije nove pomene, umetniške, kulturne, zgodovinske, družbene, gospodarske, politične".
Zakaj Operacija Barbarossa?
Vsebinsko izhodišče projekta je Operacija Barbarossa, kot je napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 imenovala nacistična Nemčija, prva tako med dogodki iz obdobja hladne vojne, ko je leta 1979 Sovjetska zveza na povabilo afganistanske komunistične partije vstopila v državo, da bi oblastem pomagala v boju proti talibanom, ki so jih financirali in oskrbovali Američani. Po desetih letih se je Sovjetska zveza morala umakniti. Zbigniew Brzezinski je leta 1997 v knjigi Velika šahovnica (The Grand Chessboard), zapisal, da je bil "poraz in propad Sovjetske zveze zadnji korak v hitrem vzponu moči zahodne poloble, ZDA, kot edine in prve resnične globalne moči. [...] Nujno je, da se ne pojavi noben evrazijski izzivalec, ki bi lahko prevladoval v Evraziji, in s tem tudi izziv Ameriki", in politika ZDA to uresničuje, beremo ob projektu. Leta 2001 so Afganistan v imenu ’vojne proti terorizmu’ okupirale ZDA, da bi se borile proti talibanom. Dvajset let pozneje so po najdlje trajajoči vojni ZDA v zgodovini leta 2021 zbežali in državo prepustili talibanom.
Vzpostavitev dialoga kultur in umetnosti
Perorisba Laibacha je krhka, občutljiva struktura, medtem ko je preproga afganistanskih tkalk robustna preproga, po kateri lahko hodimo, na njej sedimo ali ležimo. Vzpostavi se dialog kultur in umetnosti, "metafizičnega pri nas in fizičnega pri njih". "V dialogu obe deli pokažeta na medsebojno soodvisnost obeh ’civilizacij’, ko v kakršnih koli razmerjih med njima ne bi mogli obstajati druga brez druge. Če je simbol vseh civilizacij človek in naša naravna evolucija in kulturni razvoj, so tovrstna sodelovanja pot naprej, ki iz kaosa sijejo kot rdeči žarki na slovenski ’Guernici’, protivojni kompoziciji skupine Laibach, sestavljene iz partizanskih motivov grafika Nikolaja Pirnata. Njihova ’Operacija Barbarossa’ je leta 2024 iz Afganistana pritovorila preprogo in ni povzročila ne ranjenih ne mrtvih," so v galeriji še zapisali ob razstavi.
Lezite in sprostite se
Laibachovo delo kaže, da Zahod in Vzhod nista ločeni in nasprotujoči si kulturi, temveč dve različici iste podobe, zapiše Luka Ostoji. In še: "Verski fanatizem in politični nihilizem gresta skupaj, tako kot vedno znova strah pred višjo silo in krutostjo do šibkejših. Zato lahko v slikah iz druge svetovne vojne prepoznamo nekogaršnjo sedanjost in slutimo svojo prihodnost. Laibach ni edini, ki na to opozarja, je pa edinstven, ker ne igra na sentimentalnost osebne zgodbe, ampak nam pokaže, da nismo izolirani od drugih in se nismo dvignili nad kolektivizem. Če razen svojega ega začutimo strah, krivdo, zaskrbljenost pa tudi ugodje, ponos ali kljubovanje, so ti občutki povezani s tistim delom nas, ki je potopljen v kolektiv, ki v skupnosti išče zaščito in moč. A ko nas kolektiv brani, neizogibno čutimo bolečino vseh ostalih, ki mu pripadajo. Odpor je zaman, ne glede na to, koliko je odpor naravna reakcija na nepredstavljive grozote, ki se izvajajo v imenu naših namišljenih skupnosti. Toda samo zato, ker so skupnosti namišljene, še ne pomeni, da niso resnične. Pa ne samo to, resnične so tudi tiste skupnosti, ki niso namišljene – dejstvo, da ljudje pripadajo drugim civilizacijam, religijam in svetovnim nazorom, ne pomeni, da jih ne bomo čutili kot sebi bližnje. Odpor je zaman, – nam bodo ponovili Laibach in dodali: torej lezite in se sprostite. Zato nas Laibach istočasno privlači in pritiska na živec. Zato je še vedno tako pomemben. Zato pripada vsem nam, tudi ko si to najmanj želimo priznati."
40 let umetniške provokacije
Skupina Laibach je bila ustanovljena 1. junija 1980 v Trbovljah. Od samega začetka je kolektiv razvijal idejo celostne umetnine, Gesamtkunstwerk, kar je uresničeval z multidisciplinarno umetniško prakso na vseh področjih, od glasbe do vizualne umetnosti, ter prepletal kolaže, fotokopije, plakate, grafike, slike, videe, instalacije, koncerte in performans. Njeno delo je sprožalo številne polemike in ostre odzive političnih oblasti. Njihova militaristična samostilizacija, propagandni manifesti in totalitarne izjave so sprožile številne razprave o njihovi dejanski umetniški in politični pozicioniranosti. Po razpadu Jugoslavije leta 1991 je Laibach ostal dejaven predvsem na področju popularne glasbe, obenem pa bil referenčna točka v kontekstu umetniške kulturne kritike. V zadnjih letih je skupina doživela mednarodno prevrednotenje svoje umetniške prakse v času pojava poststrukturalističnih pogledov na svetovno konceptualno umetniško produkcijo.
Razstava glasbene in medmedijske skupine, ki z odmevnimi umetniškimi projekti več kot 40 let provocira mednarodni prostor, bo na ogled do 5. oktobra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje