Pod naslovom Fotografija kot življenjska izbira je na ogled izbor 300 fotografij, ki popeljejo po celotnem opusu Letizie Battaglia. Fotografije, od katerih številne predtem še niso bile razstavljene, razkrivajo družbeni in politični kontekst, v katerem so bile posnete, objavljene, razstavljene, doživete in interpretirane. Podobe so razvrščene po temah – denimo portreti fotografov, žensk, Sicilijancev, živali in mest, kot so Palermo, Milano in Pariz, tematske sklope pa zaznamujejo tudi politika, življenje, smrt, ljubezen in obzorja. Posamezne tematske sklope pospremijo tudi citati fotografinje.

Letizio Battaglia je zanimalo vse, kar jo je obdajalo, pa tudi vse, kar je od daleč vzbujalo njeno radovednost. "Fotografijo sem dojemala kot dokument, kot interpretacijo in še marsikaj drugega. Doživljala sem jo kot vodo, v katero sem se potopila, se v njem umila in očistila. Čutila sem jo kot odrešitev in resnico," je nekoč dejala.

Postavitev zaokrožata dokumentarna filma o fotografinji z naslovom La Mia Battaglia in Amore Amaro ter obsežen razstavni katalog. Spremlja jo tudi pester spremljevalni program. Kuratorka razstave je Francesca Alfano Miglietti, kustosinja pa vodja galerije Marija Skočir.

Razstavo je premierno pripravila beneška fotografska galerija Tre Oci. V Galeriji Jakopič je na ogled za slovensko občinstvo prilagojen izbor, saj je postavitev prilagojena v obsegu in načinu postavitve za Galerijo Jakopič.

Nobene razstave se ne da neposredno prenašati, vedno ustvarjamo razstave na novo, v novem prostoru. Izločili smo fotografije nekaterih ljudi, ki so pomembnejši predvsem za italijansko občinstvo, in serijo palermske obale, ki je tudi manj znana slovenskemu občinstvu. Poskušali smo poustvariti vzdušje in zgodbe, ki so bile Letizii Battaglia drage in ki ji jih je skozi svoje fotografije uspelo prikazati, pravi Marija Skočir.

Fotografija kot sporočilo aktivistične drže posameznika
Dodala je, da je bila to ena redkih razstav, ki se je porodila zgolj iz njene želje, da slovenskemu občinstvu pokaže njeno delo, "kajti Letizio Battaglio kot fotografinjo cenim predvsem zaradi tega, kakršen človek je bila. Verjamem v to, da je moč fotografije ravno v tem, da je orodje družbe, sporočilo neke socialne, tudi aktivistične drže posameznika in da fotografinja, ženska, kot je bila Letizia Battaglia, to zelo dobro pokaže."

Kuratorka razstave Francesca Alfano Miglietti pravi, da si je Letizia Battaglia zelo želela imeti razstavo v Sloveniji. Sama jo je opisala kot zelo bojevito žensko, ki se ni imela za fotografinjo, ampak za človeka, ki fotografira. Predvsem je bila človek, ki se je zelo boril za družbene pravice vseh slojev.

Dodala je, da je bila v Italiji razstava zelo obiskana, ker ni predstavljala Letizie Battaglia samo skozi fotografije mafije in mafijskih zločinov, ki so ji sicer prinesle mednarodni sloves, ampak je bila predstavljena širše. Najraje je fotografirala ženske, otroke, živali in svet revščine.

Brez objektiva, v dotiku s portretirancem
Battaglia, njen priimek lahko pomeni tudi boj ali bitko, pri svojem delu ni uporabljala teleobjektiva. Zanjo je bilo fotografiranje predvsem vzpostavitev dialoga s samim portretirancem, se ga dotakniti in govoriti z njim.